ronja
|
skrita, mogoče se na začetku igrajte skupaj - ker boš ti zraven, se bo počutila varno in ne bo jokala. Tako mu ne bo šla na živce in tudi ne bo ves prestrašen, kaj naj zdaj naredi in si bo mogoče celo upal kaj hecat, kar bo njej smešno, zabavno,... In bosta mogoče oba ugotovila, da jima je čisto luštno skupaj. Problem je, če ste vsi tako navajeni, potem pa tebi enkrat ni več prav, ker si logično zdelana do amena - se oba upreta: mala z jokom, on pa zna kar povedat in protestirat drugače . Če se od začetka nista navadila drug na drugega, normalno, da se zdaj ona obnaša, kot da je tujec in normalno, da se jo on boji pazit, ker ne ve, kako naj jo umiri, ne ve, kaj kdaj hoče, kako se kaj naredi... In seveda to ni potem ne njemu ne njej luštno in zato protestirata. Zato morate nekak naredit, da jima bo luštno skup, potem ga bo mala potegnila od igric. Dokler je pa nesamozavesten in/ali len, pa seveda ne, ker ne bo dobil nič nazaj, oz. samo zavračanje in bo še manj hotel probat. Pokaži mu, kako je lahko luštno z otrokom. Povabi ga za začetek zraven vaju, skupaj naredite kako malenkost - mi smo zadnjič enkrat delali venček iz arašidov, da smo ga obesili zunaj za ptičke - to lahko pomaga delat tudi 1 letni otrok (nosi arašide od enega k drugemu, recimo, pomaga nizat na žico...), najina je bila takrat ravno malo starejša kot eno leto, pa smo vsi uživali. Lahko skupaj kuhate - ti kuhaš, onadva pa ti pomagata: oči jo drži in potem lahko ona pomeša, sesipa žlico sladkorja ali soli v posodo,... In ob tem mu vsake toliko daj lupčka in ga lepo poglej, ne misli samo na tamalo, ampak ga čimbolj vključi, tako da mu bo fajn. POtem bo sam hotel še. Če rabiš še kake ideje, povej. didlianaa, če sem prav razumela ni, da bi jo ona hotela nazaj, ampak jo on da nazaj k njej, ker on noče poslušat jokanja... Ne poznam tvojega dragega, zato ne vem, ali je pač šovinist in misli, da je edino prav, da vse ti delaš, ali pa je mogoče samo tako nesamozavesten, da si ne upa nič bit z malo. Glede na to, kar si napisala, da jo hoče dat nazaj, ker pri njem joče, pa je zelo možno, da je samo nesamozavesten in nesaminiciativen (sicer bi to že prej sam popravil). Včasih na začetku mame malo preveč vse same delajo, ker so pač hitrejše in spretnejše (kar je logično, če so one cel dan doma z otrokom) in potem se vsi navadijo in ostane tako, potem so pa crknjene in ne morejo več, je pa že malo problem, ker se je tudi otrok tako navadil... Seveda mu pa tudi povej, kako se počutiš in da rabiš kdaj odklop in da bi ti zelo veliko pomenilo, če bi se potrudil bit s tamalo,... Pa pokaži mu kake fore, ki palijo pri tamali: če veš, da se jo uspava z dudo, mu to povej. Če veš, da ji je hecno spakovanje, mu pokaži, kako naj se spakuje - seveda skup s tamalo - recimo se igrate na tleh in mu rečeš: lej, kak ji je tole hecno, se spačiš in tamala se zareži. Nihče ni po moje čisto imun na otroški smeh, razen kakih res ekstremnih iztirjenih osebkov, ampak po moje to ni problem pri tebi. Torej lahko predpostavljam, da mu bo to všeč. POtem pa če si ne bo sam zrajtal, da bi lahko probal še on, ga ti vzpodbudi: daj še ti! Če se mala ne bo nasmejala ob njegovem kremženju, se kremžita oba skupaj, da ji bo smešno. Ampak saj otroci niso tako smotani, kar radi sodelujejo. Problem je po moje, da oba mislita, da ima en od vaju otroka čez: večinoma ti, vsake toliko bi ti pa pasalo, da bi jo imel on za kako urico. Ampak fajn je, če delate čim več stvari vsi skupaj, kot družinica. Tako ga bo tudi tamala bolj sprejela, ker bo vedela, da paše k tebi, ga ti odobravaš (kar ga zdaj upravičeno ne) in ga bo vzljubila. Na začetku boš še bolj crknjena, ker se boš morala ukvarjat z obema, ampak po moje se ti dolgoročno splača. Potem ju pa enostavno pusti kdaj sama, naj se znajde (seveda mu pa povej prej kake cake, ki jih ima vajina mala, ne pa mu naredit 1urne pridige, samo ena stvar bo dosti). naty-taja, moški so zelo različni! Moj lubi, moj brat in v bistvu vsi fantje mojih let, ki jih boljše poznam, niso taki. Me pa probava v to tvojo varianto prepričat moj oče. On se pač z nami ni igral, ko smo bili tako mali, tudi kasneje ne prav dosti. Zdaj tudi pravi, da pač ne zna, da ne ve, kako,... Probam očetu (svojemu) dopovedat, da pač ni čisto tako, da so moški njegove generacije taki, naši pa ne, pa ne prideva skup. Ok, za dedija se ne sekiram, če se pač ne igra glih ful z vnučko, za lubija/torej očija od tamalih bi se pa zelo, če se ne bi hotel. Tak da to ni nekaj, kar bi pisalo na y kromosomu!
|