Anonimen
|
Uf, pa saj imate še 8 mesecev časa. Jaz imam rok čez en mesec in je mala čisto zmešana od pričakovanja, kdaj se bo sestrica rodila, vsak dan sprašuje. Mene bolj skrbi, da bo potem razočarana, ker sestrica ne bo tisto, kar pričakuje. Fajn nam je prišel vrtec, kjer je naša najstarejša v skupini in edina brez pleničk, zato ji je bilo zanimivo, kako se previja otroke, potem smo se pogovarjali tudi o tem, da bo sestrico marsikaj lahko naučila, ker še ne bo znala (npr. pesmice, kako se gre na kahlico, kako se riše, igra z žogo, meče, zlaga kocke,...), da bo mamici in očku pomagala pri negi za otročka,.. Ima tudi ene 5 punčk, ki jih vlači sem in tja in jih je sama skozi igro začela preoblačiti, nese jih spat v zibko, pokrije, pocrklja - naš punca je očitno bolj nežno bitje . Po drugi strani smo ta čas izkoristili tudi za to, da smo vsako njeno željo po samostojnosti maksimalno izkoristili. Tako smo se znebili plenic, dude, hoče spati v svoji postelji, sama gre lulat in si umije roke, pripravi mizo in pospravi za sabo, sama se tudi ogromno zaigra, tudi po nekaj ur skupaj zdrži pri eni aktivnosti, poleg tega sva dala kar nekaj poudarka na učenju potrpežljivosti - torej, da ne more biti vedno prva in mora včasih tudi počakati. Pomagala je pri nakupih oblačilc in kozmetike, sama je npr. lahko izbirala kakšne barve bodo nogavičke, potem je sestrici kupila knjigico in eno igračko, sestrica pa ji bo darilo prinesla, ko se bo rodila . Je pa sedaj videti eno spremembo, po eni strani je zelo ponosna na to, da je velika in kaj vse že zna, po drugi strani pa ima trenutke, ko se hoče stiskat in crkljat. Takrat zase reče, da je ona dojenček, kar pomeni, da mi zleze v naročje in se dela, da ne zna govoriti in hoditi. Čez 5 minut šiba dalje med svoje igrače . Stara je 2 leti in 8 mesecev.
< Sporočilo je popravil Ankica -- 30.1.2009 15:21:26 >
|