|
rebeka84 -> RE: Februarčice 2009-6. del (13.2.2009 17:15:10)
|
Lep pozdravček še od mene! Mali Uroš se je zdaj napapal in bo spal vsaj dobri dve urci. Morem ga pohvalit, je zelo priden. Ko je lačen se zbudi, takrat zamenjamo pleničko, očistimo popek, se malo pocartamo in gremo papat. Potem podremo kupča, včasih nam ne uspe, no in pol spet na spanje. Rad se carta in posluša ko se z njim pogovarjamo.
Moja porodna zgodba
V sredo zvečer sva se z mojim pogovarjala, da full čudno, da me nič ne šika tako kot vse večere prej. Spat sva šla šele ob enih. Ob 2.20 me je zbudilo nekaj mokrega, toplega med nogami. Takoj sem vedela da mi je začela odtekati plodovnica. Prebudila sem moža, ki pa mi sploh ni verjel, bil je čisto v šoku. Najprej je hotel kr zaspat nazaj, pol pa sem jaz začela vzganjat paniko, da morem takoj v P.Takrat je vedel, da gre zares. Mene je postajalo strah, saj nisem pričakovala, da se bom v P odpravila, ker mi je odtekala plodovnica.
Po hitrem postopku sva se odpravila v P, kjer so me najpraj vaginalno pregledali, bila sem odprta za en prst. NAto so naredili ctg, poslušali srčka. Takoj zatem je sledil klistir. Pol pa sem šla v porodno sobo. Mojega so poslali domov, ker so vedeli da še kar nekaj časa nebo nič. Tako sem sama ležala v porodni sobi od štirih zjutraj dalj, full me je zeblo, bila sem pokrita samo z rjuho, nikogar ni bilo kar lep čas. Seveda so me takoj ko sem prišla v p. sobo priključili na ctg in ekg, tako da sem bila polna kablov. No ob devetih zjutraj so se odločili da mi dajo umetne popadke, takrat sem jaz tudi svojega poklicala in je prišel. Popadki so se začeli, moj mali Uroš se pa ni nikamor spuščal in tudi odpirala se nisem. Tako je bilo do dve ko je prišla nova smena in super babica. Pospešila je to z umetnimi popadki...Bolelo me je zelo, potem mi je s prsti začela mehčat maternični vrat...au... no popadki so bili vedno hujši in hujši, še predihavat jih nisem bila zmožna. Dobila sem nekaj proti bolečinam v žilo, vednar me je kljub temu bolelo, edino kar je bilo sem se počutila zadeto, kr nekaj sem bluzila... Ob 16.30 sta prišli še dve babici, ki sta se mi začeli naslanjat na trebuh z vso silo, jaz sem kričala(čeprav sem rekla, da ne bom) moja babica mi je rezala presredek jaz sem pritiskala, nič se nisem ustavljala, samo ko sem morala zajeti sapo, mo in potem sem zagledala glavico s temnimi laski in pol me ni več nič bolelo, takoj je bil celi veni in jaz sem se smejala in bla vsa blažena, posteljica je kar padla ven, čutila nisem nič. Kasneje me je bolelo ko so me šivali in to je bilo to. Še tri ure smo bili vsi v porodni, nato so naju odpeljali na oddelek. Napisala sem kar se da na kratko.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Aja pa hvala Bogu da je že za mano!!!
|
|
|
|