|
PIAF -> Velik problem strahu!!! (29.1.2009 22:41:22)
|
Imam 4-letnega sina, ki se do sedaj ni ničesar bal, prav nasprotno - je zelo pogumen, družaben, velja za živega otroka, ki se zelo hitro vklopi med vrstnike. Zelo samostojen in kar ubogljiv.
Pred tremi tedni pa se je z njim obrnilo vse na glavo - kar naenkrat, kot bi rekel "keks". Bila je ena nedelja, gledava živ žav, kjer so po mojem mnenju otrokom kar prijazne risanke in pri risanki Milan (prijazen zajček) naenkrat otrok otrpne. En gospod zajec se je oblekel v črno haljo, si nadel očala in v parku zvečer s strupom zastrupil drevo, da bi se posušilo in bi jih morali posekati, ker so nameravali tam zgraditi parkirišče. zajček Milan ga je v temi videl v parku, se vstrašil in pobegnil proti domu, mimo očeta in sestrice, ki sta bila v bližini. Potem so ga naslednjič ulovili in je moral služiti kot gozdar in biti prijazen do dreves...in je to tudi bil. To je čisto na kratko vsebina risanke.
Moj sin je od takrat naprej tako preplašen, da sva z možem že čisto obupana! Prvih 5 dni je bila totalna katastrofa, sedaj je malo boljše, ampak res malo. Jokal je cel dan in jamral, da noče doma spati, da noče, da je tema, da hoče v vrtec, ker tam spijo samo podnevi. V posteljo več noče sam, sedaj mora nekdo z njim spati dokler ne zaspi in če grem ponoči slučajno za 5 minut potolažit njegovo sestrico, ki spi v sosednji sobici, takoj pridrvi za mano, pa naj bo ura polnoči, tri zjutraj...skozi tipa zraven, če smo v njegovi bližini in potem če nas ni, nastane panika.
Enako je podnevi - na WC noče sam in z njim moramo biti dokler ne opravi. Če grem ven, kriči za mano ali priteče za mano.
Ko gleda risanko v dnevni sobi, mora nekdo gledati z njim, ne velja, če sem v sosednji sobi-kuhinji. Ko grem uspavat sestrico, gre zraven in v temi v kotu čaka, da jo dam spat in greva skupaj iz sobe. Groza vam rečem!
Z možem sva upala, da bo to minilo čez čas, da bo pozabil, ampak ne. Če verjamete, je dosti bolj naporen, kot njegova sestrica, ki je stara eno leto. Nič ne morem narediti v stanovanju, skozi mi je za petami ali jamra in jokca, da moram biti z njim.
Sprva, ko sva šla npr. v trgovino popoldan, se je že v trgovini na vse pretege jokal, da noče domov, da greva še kam. Ljudje so mislili, da joče, ker hoče igračo, sladkarijo...on pa je jokal, ker ni hotel domov.
Včeraj sem bila na govorilnih urah v vrtcu in tam so mi povedali, da je enako. Nekdo mora vedno z njim na WC, sam si na hodnik ne upa po rokavičke, itd.itd...
100 proti ena, ne znam vam povedati, kako se je moj sin zaradi ene risanke spremenil! Pa je gledal že ninja želve, pa robote, pa strašne zmaje, pa pošasti, pa ga nikoli ni bilo strah, a ta risanka je bila pika na i.
Ne vidim več izhoda. Ne vem, kaj naj narediva z možem!?
Vedno znova ko začne to temo o risanki mu razlagava, da je stric bil samo oblečen zajček in da je bil potem prijazen in to sam tudi ponavlja, a se vseeno boji. Poskušava ignorirati njegov strah, tudi ne pomaga.
Govorila sem s socialno delavko, ki pravi, da je zato v strahu, ker je en zajček v njegovem otroškem svetu veljal za prijazno žival, sedaj pa je v njemu nastala zmeda in ga je zato strah. Ker je to realna žival, ni neka pošast, zmaj.
Iz njegovih besed sem tudi razbrala, da ga je strah poleg naju (staršev) zato, ker je tudi zajčka Milana bilo strah poleg atija. Skozi naju sprašuje: povej, mami, da si ti močnejša od tistega zajčka v risanki? Ali pa: ati, povej, da lahko ti vse premagaš in da nihče ne more v naše stanovanje?
Rekla sva mu že, da se ne rabi ničesar bati, da sva oba zraven njega in ga varujeva, da nihče ne more v naše stanovanje itd...
Skratka, poskusila sva že vse, sedaj se pa še obračava na vas, če imate še vi kakšen predlog, kako pomagati sinu, da se znebi teh strahov iz risanke in zopet zaživimo sproščeno?!
Ali naj vrževa puško v koruzo in dva času čas?
Res več ne vem...
Lep pozdrav!
Pia
|
|
|
|