|
ronja -> RE: Dajanje ventoilina v vrtcu (1.2.2009 14:23:24)
|
pikola, sama imam že od otroštva astmo in najboljše je, če naučiš tamalo, da si zna sama dat zdravilo in da prepozna, kdaj ga rabi. Ne vem, koliko je stara, ampak nekje pri 4ih letih bi po moje že lahko otrok to naredil. Seveda pa naj imajo Ventolin spravljene vzgojiteljice.
PS: pa še to: reci, da bi probala mala še kako drugo zdravilo, berodual je ravno tako dober (učinkovit), pa nima toliko stranskih učinkov (sploh na srce). Nič ne propagiram, samo ti povem v razmislek, ker je Ventolin za nosečke recimo bolj ali manj prepovedan oz. zelo nezaželen, berudual pa lahko jemljejo. Tak da je verjetno tudi za otroke boljši.
Je pa po moje vse odvisno od dogovora: ene bojo tudi v najbolj nazadnjaškem vrtcu pripravljene prevzet odgovornost in dale zdravilo, če vejo, da pomaga, druge pa tudi, če jim bo zakon veleval, ne bodo hotele met nič s tem.
če rabiš kak nasvet o astmi, pa povej, jaz sem svojo kar dobro ukrotila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. pa ni to tak bavbav, čeprav ni luštno in je lahko življenjsko nevarno, se da s tem čisto normalno živet (jaz sem prelaufala cel tavelik maraton - in to brez zdravil - sem mela pa seveda ves čas ventolin v rokah). Da te malo potolažim.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
je pa pri astmi res tako, da ne moreš bit ves čas doma, kadar je možnost, da bi dobil napad - ker možnost je vedno. Jaz sem recimo alergična in če mi pride nekdo mimo v majci, v kateri je božal mačka (česar seveda ne morem vedet), bom mela napad. Če bo nekdo pustil vrata odprta in kadil zunaj, bom jaz mela not napad. J* ga, vsak ma svoje sranje. Ne bom pa zato ves čas doma čepela,pa preverjala vsega mogočega. Se naučiš živet s tem in prav bi bilo, da bi vzgojitelji in učitejli in starši to podpirali, ne pa da te obravnavajo ali kot da ti nič ni, potem pa ko dobiš napad, ti pa nič več ne pustijo delat (to se je meni dogajalo CELO OŠ, z VSEMI učitelji telovadbe...) Bolj kot sem jim dopovedovala, da lahko telovadim, ampak v določenih mejah, da mi določene vaje pač delajo štalo, manj so mi verjeli. Ker se mi nikoli ni dalo prerekat z njimi, sem naredila, kar so hoteli, dobila grozen napad in potem me noben ni več nič silil -ampak na žalost mi potem niso pustili delat niti tistega, kar sem lahko počela, ker so se valjda vsi ustrašili - ker so pač odgovorni za otroka... Skratka, srčno upam, da so se časi in ljudje spremenili...
|
|
|
|