Kaštrun
|
mi imamo eno sobno stanovanje oz. 48 m2. imamo pa veliko srečo, da imamo super razporeditev in smo lahko naredili dve dodatni (z drsnimi vrati) pregrajeni sobi, ki sta ravno prav veliki, da nista "natrpani".
tavelika bo stara 2 leti, najmlajša pa je 3 mes. tavelika spi v pregrajeni svoji sobi, v svoji postelji, kjer ima vse kar potrebuje (razen pisalne mize). midva z možem spiva v spalnici, kjer je tudi otroška posteljica za najmlajšo. tudi spalnica je pregrajena (z drsnimi vrati) in meji na dnevno. če so vrata odprta je dnevna soba večja, če so zaprta je manjša.
lahko rečem, da tako lepo kot se imamo zdaj, nam v hiši s starši sigurno ne bi bilo. jaz imam stanovanje pospravljeno v roku dveh ur na tip-top, poleti imamo svojo teraso (smo v pritličju), ne obremenjujemo se z ničemer razen z NAŠIMI problemi... res pa je, da imamo kar dobro organizacijo, kar pomeni, da "sčistimo" stanovanje dvakrat letno. kar ne uporabljamo gre stran, kar ne nosimo damo stran, kar ne potrebujemo podarimo, pa tudi pohištva nimamo veliko, razen v hodniku.
meni je največje priznanje to, da mi je veliko, ampak res veliko ljudi, ki so prišli k nam na obisk ali pa s katerimi se konstantno družimo, reklo, da se tako prijetno pri malokomu počutijo in da je naše stanovanje "domače". mogoče smo zato tako radi vsi v dnevni na tleh.
edino prednost, če bi šla živeti k staršem, vidim v tem, da bi mi kdaj pa kdaj pomerkali otroke, če bi hotela z možem zvečer kam iti (tega pač zdaj ni). edino to. tudi manj kvadratov bi imela, samo da ima SVOJ mir.
aja, je pa res, da ko so pa otroci enkrat najstniki, pa zna biti problem.
_____________________________
Otroci ne vedo, kako radi jih imajo njihovi starši,
in tega tudi nikoli ne bodo vedeli, dokler se ne bo
nad temi starši zagrnil grob ali dokler
ne bodo imeli svojih lastnih otrok.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
