Anonimen -> RE: Js bi ga pa pofu.... (22.1.2009 15:05:03)
|
IZVIRNO SPOROČILO: komarka IZVIRNO SPOROČILO: Ankica pač ena osebnostna lastnost. Če se čutiš napadena, takoj udariš nazaj, ne da bi pomislila na resničnost oziroma težo tistega, kar rečeš, narediš. In se začneš zapletat. Napad zato, da ubraniš sebe, svoja čustva in mogoče tudi dejstvo, da kdaj pa le nimaš prav. Brez argumentov torej in s precej zapletanja. Ups tlele sm se pa jst mal notr vidla...[sm=smiley13.gif] sicer je zdej to tud mim teme. Ampak men se tud zgodi, da izpadem hud diktator,pa sam vneto zagovarjam svoje mnenje... A pol to ni kul metoda, al kako? Metoda? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Prej po moje čisto naraven odziv za zaščito samega sebe. Saj jaz tudi znam biti zelo pasivno-agresivna v določenih situacijah. Samo jaz imam itak vedno prav [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Saj imamo verjetno vsi podobno izkušnjo: zelo težko sprejmeš, da si zmotljiv al da obstaja še kakšna druga možnost/perspektiva/rešitev... kot jo vidimo sami. Ker bi s tem moral priznati, da se motiš, da nisi odreagiral tako, kot bi si želel, da si jezen, pa te jeze ne znaš prav usmeriti - da si torej človek, z napakami vred. In potem namesto, da bi šefu povedal, kar mu gre, svojo jezo izživljaš na cesti, pa čeprav veš, da s tem problema ne boš rešil, se zdiraš nad otrokom, ko si jezna na moža, ker je že stotič pustil umazane nogavice na tleh, se kregaš po forumu in opravljaš taščo, namesto da bi se soočil z njo, si sveto prepričan v neko trditev, pa po poti ugotoviš, da nimaš prav ali da si jo zelo površno napisal ter mogoče nehote koga prizadel, vendar da se ne bi osmešil, še vedno trdiš svoje,... In na vsak način hočeš svojo okolico prepričat, kako zelo si super in fajn in kako zelo se motijo. Ampak saj ni nič narobe s tem, če imaš kakšno napako ali napakico, vsi jo imamo. Le sprejeti jo moraš, kot del sebe. Obramba torej - kako se zaščititi pred velikim stresom, neuspehom, napakami... Potem mogoče enkrat po poti ugtoviš (ali pa tudi ne), da ni čisto nič narobe s tem, da se motiš, da šefu poveš, kar si misliš, da si vzameš trenutek za razmislek, preden nekaj blekneš,.... in začneš probleme, takšne in drugačne urejat tam, kjer nastajajo. Z argumenti. To pomeni tudi, da priznaš svoje lastne napake - se torej soočiš sam s sabo - ter da sprejmeš tudi argumente nasprotne strani. Za te že itak čutiš, da so pravi, da imajo svojo težo, ampak jih prej nisi sposoben sprejeti, ker te je strah neuspeha, posmeha ipd. In potem si se sposoben tudi opravičiti, npr.
|
|
|
|