ronja
|
Imam knjigo, sem jo dobila, se mi zdi dobra, čeprav mi je bila angleška izdaja bolj všeč (ne vem, zakaj), nisem pa še cele prebrala, priznam. par stvari je pa zelo logičnih in če v bistvu poslušaš instinkt itak tako delaš (ne pustiš otroka samega jokat itd...)
primer: obstajata dve vrsti trme (besa, jeze), ena je čustvana, ko otroku nekaj manjka, druga je "boj za prevlado". in prvo kaj sem se naučila, da bo potrebno poiskusit ignorirat napade histerije, metanja po tleh, brez prepričevanja, prošenj, lupčkanja, stiskanja. s tem dobijo še večjo moč, sploh za naslednjič:) ker mi imamo očiten boj, kdo je močnejši in vstrajnejši...
S tem se kar strinjam - meni se zdi, da se to tudi čuti. Lejla je imela histerične izpade, če sem prišla prepozno ponju v vrtec - to je bilo iz frustracije in takrat je rabila, da jo pocrkljam, ne ignoriram. Ko pa ona zateži, kdo bo koga, pa ignore. Ronja je imela zadnje čase ene napade histerije, ki so pa kar nekaj (se hvalabogu umirajo) - kar naenkrat jo nekaj piči in vidim, da ji je težko, ker se ne zna sama umirit (to piše tudi v tisti knijgi, da jim možgane preplavijo stresni hormoni in sploh ne znajo ven, se mi zdi, da je zelo tipično) - ji pomaga, če ji pri tem pomagam. Valjda ji povem, da tako vedenje ni sprejemljivo, ampak recimo zadnjič sva se pogovarjali, da vem, da ji ni fajn, ampak da se mora naučit to obvladovat. Od takrat ni več mela nobenega izpada. ne vem, če je samo prerasla, ali je tisti pogovor pomagal - navsezadnje niti ni važno .
Še posebej pri prvem otroku, ko velikorat ne veš ali delaš prav oz. ali bi lahko delal še bolje.
hehe, ali pa pri 3., ko ne dela nič, kar je delalo pri prvih dveh . See you there
Se strinjam, da je fajn delat po svojem občutku ne pa za vsako stvar gledat v knjigo al pa se držat nasvetov kot pijanec plota...Ampak ne zdi se mi pa prav, da se ta občutek tako zelo poveličuje, češ vsaka mamica najbolje ve, kaj je za njenega otroka dobro...Zame je to bullshit. Če bi bilo to res, ne bi bilo toliko trpinčenih, razvajenih, zlorabljenih in ne vem še kakšnih otrok.
podpis. moja mami je tudi vedno govorila, da mama najboljše ve, kaj je dobro za njenega otroka, pa je bilo dostikrat daaaaleč od resnice . Tako da sem sama bolj previdna okoli tega.
Če bi mi kdo rekel, koliko ne bom spala, koliko bom prala, preposlušala dretja, huh, ne bi verjela.
jaz sem pa verjela. Zato se mi je pa potem vse zdelo lažje, čeprav zdaj ko gledam nazaj, je bila Ronja en ultra naporen dojenček - ampak meni se je zdela pa zlata in sploh ne težka (ker pač ni jokala kar tako - ampak samo če ni bila v rokah ).
Katera vrsta TRME pa je ko otrok ne vzame droge, kjub prijateljevem vstrajnemu ponujanju? Ne uniči trme, v življenju jo bo potreboval. Tudi v službi. Kam paše trma, ko vstraja pri delu dokler ne uspe? ...
Jap, to se mi zdi dober argument in se dostikrat vprašava - ker nočeva svojim otrokom uničit duha - lejla zna bit res neverjentno vztrajna in to mi je všeč pri njej. je pa nepraktično včasih, ko je treba pospravit igrače, ona jih pa ne bi .
jaz sem ugotovila, da je zelo veliko odvisno od mene - kadar se jaz počutim dobro, smo vedno ok, nikoli nimam problemov kako reagirat in tako se neke hude situacije sploh ne pojavljajo, ker jih enostavno prej rešim. kadar mi je pa slabo, da komaj stojim... takrat pa valjda - ne reagiram takoj, ker sem pač zmatrana in se mi ne da in potem žanjem posledicce - sem pa sama kriva, ker sem pač pustila, da je šlo tako daleč in otroci vejo, da si lahko več privoščijo potem... pomaga, če jim razložiš v čem je problem in jih prosiš za sodelovanje - vsaj za 10 min.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
