|
Gina -> Razočarana (14.4.2005 10:11:05)
|
Ja, tjazy, spet imaš do neke mere zelo prav, ampak če hoče človek delovat tako, da gre čez svoje nagone, oz. jih ne čuti v tej obliki (ker pri ženski bi jaz zelo močno željo po otroku uvrstila kar tja), potem ni dosti, da ti dobro dela le oranžna čakra, pa da nimaš kompleksov še kje drugje (kar bi najbrž bila rumena, a ne), ampak da ti vse čakre delajo kot dojenčku.
Lej, jaz hodim že celo življenje na nudistično, smrti se ne bojim, niti ne verjamem, da je po smrti lepše kot sedaj (poleg tega če nam kdo umre, je to vendarle le naš egoizem, ker osebo pogrešamo, a ne?), pa zdi se mi, da nimam prav dosti kompleksov, pa bi kljub vsemu ne hotela biti z nekom, ki bi mi onemogočal imeti toliko otrok, kot jih je moja duša želela. Zakaj sem si to želela, nimam pojma. Bilo je v meni. Poleg tega je pa tudi res, da lahko vse zgoraj našteto pri nekomu štima, pa mu vendarle kakšen od energetskih centrov ne dela ok. No, pri večini ljudi je tako, če ne bi pa bili bogovi, ali vsaj svetniki.
Če te partner vara, ne biti prizadet. Ja, veš, jaz nisem bila nič jezna na njegovo "dekle", tudi v bistvu ne dosti nanj, samo razmišljala sem, da je zdaj pa čas, da nekaj naredim, da moram najti pot, da bo ok zame in za otroka, da mi je usoda pokazala pot in da moram začet migat. Pa tudi sem. Ne, nisem se smilila sebi, niso me tega učili. Učili so me, da je največ, kar lahko v življenju narediš zase, da pustiš drugim svobodo, da te to osvobodi. In imeli so prav, najbrž mi ni bilo tako težko, kot nekomu, ki tega ne zna.
Biti gospodar sebe! Ja, to naj bi bil naš cilj. Delati nekaj, kar te veseli, to je super, ampak ali res s tem res lahko dosežeš svojo osvoboditev? Nimam pojma. Prav gotovo dosežeš neko dobro voljo in se napolniš z energijo.
Jaz mislim, da nam pa življenje itak prinaša nasproti take stvari, ob katerih rastemo, pa jih je enostavno treba vzeti za koristne, kakršnekoli so že.
lep dan
|
|
|
|