Anonimen -> Tašče vs. mame & snahe (13.4.2005 1:13:50)
|
Razmišljam o moji tašči in moji mami. Odkar sem rodila, opažam, da se z obema bolje razumem, sploh z mojo mamo sva odnos še poglobili. Taščo imam rada in jo cenim. Vseeno pa me včasih njeni nasveti dobesedno piknejo v srce - pa sploh ne vem, zakaj. Recimo, če se gre za vzgojo najinega otroka - nikoli mi ne bi rekla direkt: "Poslušaj, tega pa ne počenjaš dobro, mislim, da boš zato imela te in te probleme..." pač pa mi vso zgodbo olepša skozi prigode njenih prijateljic in posledice takšnega ravnanja in namiguje na moje napake. Ker nisem po župi priplavala, takoj vem, za kaj se gre. In sem mnogokrat užaljena, čeprav ji tega ne pokažem ter se o vsej stvari lepo pogovorim z njo. Povem ji svoje argumente in običajno jih sprejme. Vsaj komentira več ne. Drugače je pri moji mami. Sicer mi ne, ampak če bi mi kdaj očitala, da nekaj ne delam prav, ji sploh ne bi zamerila (moja mama se ne vtikava v najino vzgojo otroka). Ste se kdaj vprašale, zakaj ne sprejemamo taščinih mnenj? Vem, da je njegova mama dobra ženska, toda njenih nasvetov, kljub vsemu, da so dobrohotni, ne sprejemam rada. Večkrat imam občutek, da me kritizira. Če bi moja mama isto rekla, bi bilo čisto drugače. In v čem je finta? Mogoče v tem, da je moja mama le moja mama in da od nje lažje sprejemam kritiko, ker ji zaupam. Vem, kaj je to brezpogojna ljubezen, vem, da me bo imela kljub vsem mojim napakam rada. Mogoče tašč ne maramo zato, ker vemo, da nas ocenjujejo, ali smo dovolj dobre za njenega sina? Včasih se mi zdi, da kar naprej išče napake na meni. No, verjetno se mi samo zdi. Vem, da me ceni. Toda zame to kljub vsemu ni dovolj. Rada bi še kaj več. Hm... nekoč bom tudi sama tašča. Verjetno jo bom takrat bolje razumela, ko bom videla mojega malega, micenega Davida v naročju neke druge punce :(, jaz pa bom potisnjena na drugi ali pa celo tretji tir. Ste se kdaj vprašale, kako se počutijo, ko se kdaj s svojim :love: pred njo skregate? Naju je enkrat nadrla, da naj "ZDAJ ŽE DAVA MIR!", ker ona ne bo prenašala najinega prepiranja v njeni hiši. Pa se sploh nisva fejst kregala, samo malo sva se pričkala. Že naslednji trenutek sva se ji smejala. Kakšen je vaš odnos s taščo? Ji poveste, kar ji gre, ali ste tiho in poslušate njene monologe? Vam gredo njeni nasveti na živce (tako kot včasih meni)? Kdo ji pove, kaj vas moti - ve ali vaš partner? In še nekaj - ali bi lahko svojo taščo prosili, naj vam posodi večjo ali manjšo količino denarja? (Jaz za to ne bi mogla prosit niti svoje mame, kaj šele tašče!!!) Ne morem spat, pa pišem neumnosti. Mogoče bo pa kljub vsemu debata uspela.
|
|
|
|