mulan -> RE: jok pred spanjem (17.1.2009 23:40:22)
|
Naša prva je dosti jokala, se dojila, jokala, smo jo polagali v posteljo tako previdno, kot bi bila atomska bomba. Pol smo pa ugotovili, da jo je bolje dat 2 uri prej spat (ob 19ih) - in ne, to ne pomeni, da bo toliko prej vstala. Malo je pomagalo, pol pa spet jok zvečer, ponoči... Na koncu smo šli v radikalno metodo: S knjigo 'Spi dete spi' (Eduard Estivill). Res pohvalno!! Sicer smo jokali prvih nekaj večerov, pol pa kar naenkrat mirno spali - celo noč. Prej pa smo se na uro do dve zbujali, od 0 pa do 10 mesecev... V drugo pa se nismo pustili. Malega smo dajali zgodaj spat, podojila sem ga v dnevni, ne pa v spalnici - da je dojel, da je ločil večerjo od uspavanja oz. spanja. Nato smo ga (budnega) odnesli v sobo, ga stisnili k sebi za ene pol minute, pol pa v posteljo in ven iz sobe. Če (ko) je zajokal, smo malo počakali (do 5 minut), pol pa šli v sobo in ga malo dvignili - BREZ tolažbe z dojenjem ali rukanjem - in kmalu zatem položili. Je imel 3 mesece, ko se mi je drl na kavču med večernim dojenjem, pa ga nisem mogla potolažit. Vsa obupana sem rekla 'dovolj te imam' (bolj sama sebi kot njemu) in ga odnesla v posteljo. In veste kaj? Ravno to je hotel - utihnil je. Od takrat naprej prav z veseljem gre zvečer v posteljo. Kaj sem hotela s tem povedat? Čim prej naredite red. Čim manj rukat, dojit, cartat... (kot smo mi delali narobe s prvim otrokom), otrok se mora naučit zaspat sam. Knjigo pa res priporočam. Bila sem obupana, kmalu zatem pa... naspana! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|