|
kajajaka -> gestoze, preeklampsija (8.1.2009 23:22:50)
|
Danes je anonimna spraševala o preeklampsiji, pa tudi sama sem imela v nosečnosti sum nanjo.
Ker takrat nisem dobila nobenih koristnih informacij kjerkoli sem iskala, bom sedaj prilimala tekst, ki je bil objavljen 10-7-2008 v Poletu. Mogoče bo kateri v pomoč. Srečno vsem nosečkam!
GestozePiše Mag. Irena Virant, dr. med.OBOLENJA, KI SE POJAVIJO ZARADI NOSEČNOSTI. HUDI OBLIKI, PREEKLAMPSIJA IN EKLAMPSIJA, STA VSE REDKEJŠI, VENDAR JE ŠE VEDNO POGOSTO EDINO UČINKOVITO ZDRAVLJENJE POROD.
V članku o nujnih stanjih v pozni nosečnosti pred mesecem dni smo obljubili nekaj besed o gestozah. Za to obolenje poznamo veliko izrazov: gestoza, toksemija, EPH gestoza, preeklampsija ..., vsi pa pomenijo isto bolezen. Pojavlja se samo v nosečnosti oz. ob navzočnosti tkiva posteljice. Za nastanek bolezni je odgovornih več dejavnikov. Za preeklampsijo (PE) zboli približno pet odstotkov nosečnic. Bolezen spremljajo številni zapleti, ki lahko vplivajo na zdravje nosečnice ali otroka in so vodilni vzrok obolevanja in smrtnosti žensk v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju, poleg tega močno povečujejo obolevnost in umrljivost novorojenčkov. Edino učinkovito zdravljenje je vzročno zdravljenje, to je porod. Ker še ne poznamo učinkovitega napovednega testa, smo s preprečevanjem pogosto prepozni. Pri nosečnicah, pri katerih je tveganje za razvoj bolezni večje, je potrebna posebna previdnost.
PE se pogosteje pojavlja pri nosečnicah, pri katerih sta za to boleznijo zboleli že sestra ali mama. Bolj so ogrožene tudi zelo mlade in starejše prvič noseče ženske. Bolezen se pojavlja pogosteje pri ženskah, ki so prvič noseče, in pri tistih, ki so že imele PE, pri nosečnicah, ki nosijo več plodov, in pri nosečnicah s kroničnimi boleznimi: povišanim krvnim pritiskom, kroničnim obolenjem ledvic, sladkorno boleznijo, sistemsko boleznijo veziva, antifosfolipidnim sindromom.
Natančnega vzroka za bolezen še ne poznamo, vemo pa, da je pomembna posteljica. Motnja pri razvoju posteljice sproži sproščanje dejavnikov, ki kvarijo steno žilja nosečnice. Pri napredovanju bolezni se povečuje strjevanje krvi, v majhnih žilah nastajajo strdki, žile se močneje krčijo in njihova stena postane bolj prepustna. Pri nosečnicah, pri katerih se kasneje razvije PE, se pri razvoju in vraščanju posteljice ne pojavi razgradnja mišične plasti v stenah končnih arterij v maternici. Tako arterije obdržijo možnost krčenja in pretok krvi skoznje je manjši.
Klinična slika je lahko zelo različna glede na to, v katerem organu so spremembe najbolj izrazite. Ponavadi naraste krvni pritisk, ki v normalni nosečnosti običajno pade. Ob povečanem pritisku naraste pretok skozi maternično žilje, ki tako ohranja zadosten dotok kisika in hranljivih snovi otroku. Vendar je zelo visok krvni pritisk zelo nevaren za nosečnico, zato ga je treba znižati. Pojavita se izločanje beljakovin v seču in zastajanje tekočine v podkožju z nastankom oteklin, moteno je lahko delovanje ledvic in jeter. Nastane lahko pomanjkanje krvnih ploščic in motnja v strjevanju krvi. Zelo hudi, vendar redki zapleti so odpoved ledvic, srčni infarkt, prehodna slepota. Mogoči so tudi zastoj rasti ploda v maternici, prezgodnja ločitev posteljice ali celo smrt ploda.
Pri sindromu HELLP (zaplet PE) pogosto ni povišanega krvnega pritiska, večkrat tudi ni izločanja beljakovin v seču, zato je prepoznava zelo težka. Običajno se pojavita bolečina v žlički in splošno slabo počutje. Stanje je zelo nevarno in zahteva intenzivno zdravljenje. Smrtnost matere in/ali otroka je zelo velika.
Eklampsija je zaplet PE. Če se pri nosečnici s PE pojavijo krči z izgubo zavesti, ki niso posledica epilepsije ali možganskega tumorja, govorimo o eklampsiji. Je nujno stanje. Ogroženo je življenje nosečnice in otroka. Plod je ogrožen predvsem v primerih prezgodnje ločitve posteljice in v primerih, ko je zaradi ogroženosti ženske treba prekiniti nosečnost, preden je plod zrel.
Zdravljenje je bilo včasih nevarnejše od same bolezni, ki je bila za tisti čas nekaj mističnega. Danes, ko vsaj delno poznamo vzrok in razvoj bolezni, vemo, da je počitek na levem boku najboljše in prvo zdravilo za mater in otroka. Če nosečnica počiva, je pretok krvi skozi posteljico večji, ker je potreba po kisiku v mišicah nog manjša. Poleg počitka priporočamo dieto z manjšo količino soli, veliko beljakovin in tekočine, živili s kalcijem, magnezijem, cinkom in omega 3 nenasičenimi maščobnimi kislinami (ribje olje). Če se stanje s počitkom in dieto ne izboljša, nosečnico sprejmemo v bolnišnico, kjer jo zdravimo z zdravili za znižanje krvnega pritiska, če je ta zelo visok. Poleg tega skrbno nadzorujemo stanje nosečnice in ploda. Če se bolezen kljub terapiji poslabša in je ogroženo življenje nosečnice, se odločimo za porod, ki bolezen končno pozdravi.
Preprečevanje je zaradi še ne popolnoma pojasnjenega mehanizma razvoja bolezni pogosto neučinkovito. Preprečevanje z nizkimi odmerki acetilsalicilne kisline (aspirin) je pomembno samo za nosečnice z zelo visokim tveganjem, to so nosečnice s kroničnimi boleznimi, hudo PE v prejšnji nosečnosti, nosečnice, ki so rodile prelahkega otroka, in pri tistih, pri katerih z UZ-pregledom materničnih arterij ugotovimo moten pretok.
Kaj lahko naredimo sami? Nosečnice naj se strogo držijo navodil ginekologa. Če opazite močno otekanje nog, rok ali obraza, pri tem pa kljub obilnemu pitju hodite malo na vodo, o tem povejte svojemu ginekologu. Prav tako je potreben posvet z ginekologom ob močnem glavobolu, posebno če je združen z visokim krvnim pritiskom, če se pojavijo bolečine v žlički, ob motnjah vida, slabem počutju neznanega vzroka, seveda tudi če se otroka slabše čuti.
Če se pri nosečnici pojavijo krči in motena zavest podobno kot pri epileptičnem napadu, je treba takoj poklicati reševalce in jih obvestiti, da gre za nosečnico. Pred prihodom reševalca damo nosečnico v položaj nezavestnega, pazimo, da se ne ugrizne v jezik, in jo zavarujemo pred hrupom in močno svetlobo. Če je možno, do prihoda reševalcev poiščemo materinsko knjižico. ■
|
|
|
|