|
sanosan -> RE: ponoči se dojimo na dve uri - joooj (12.1.2009 8:26:31)
|
Da ti povem mojo izkušnjo.
Imam dva otroka, sin je star 3 leta in 4 mesece, hčerka je stara 1 leto in 3 mesece. Oba sem polno dojila do 6 meseca, sina sem dojila do 15 meseca, hčerko še vedno dojim. Oba sta od 11 oz. 12 meseca v jaslih.
Pri sinu je uvajanje goste hrane potekalo počasi, tako da sma v roku enega meseca zamenjala en dojen obrok za en obrok goste hrane. Pri njegovih 9 mesecih sem začela delat in takrat je bil dojen 4 krat čez dan (zjutraj preden sem odšla v službo in ko sem prišla domov, ter x krat ponoči). Do mojega prihoda iz službe, je normalno jedel gosto hrano (nekje 3 obroki). Kmalu po enem letu starosti sma se dojila zjutraj in zvečer (in seveda ponoči), nato samo zvečer in ponoči, nato pa sem pri 15 mesecih tudi to ukinila.
Pri hčerki pa je uvajanje potekalo čisto drugače (še bolj počasi). Tudi z njo sem začela po dopolnjenem 6 mesecu s to razliko, da je bila pri njej ena žlička čisto dovolj. To je trajalo mislim da nekje dva meseca. Ko smo bili na morju je malo več pojedla, od tega je bilo večina sadje, ki ga je oboževala. Sem pa ji vedno ponudila hrano ob našem obroku, nisem je pa nikoli silila. Na morju smo ugotovili, da so ji zelo pasali jogurti, vendar pa smo jih kmalu morali opustiti za nekaj časa, saj sem sumila alergijo. Takrat je bila stara 7,5 oz. 8 mesecev in je bila še vedno pretežno dojena (dva do tri obroke goste hrane na dan). Do odhoda v vrtec je jedla doma zajtrk, malico, kosilo, popoldan pa sma se še dojile. Pozabila sem povedat, da se tudi ponoči dojima še vedno vsaj 2x. Ko pa je prišla v vrtec, je na začetku jedla samo juho ali pa samo glavno jed, zdaj pa že kakšen mesec je tako, da je ne morejo nasitit. Jo pa še vedno popoldan podojim in pa po večerji se tudi podojima.
Oba otroka sta se ponoči pogosto dojila, spali smo skupaj (s hčerko še spimo), saj se mi je zbujanje in vstajanje na dve uri pri sinu zdelo samomorilsko. Vedela sem da bo slej ko prej začela tudi hčerka jesi gosto hrano, je pač rabila več časa.
Ne se preveč obremenjevat, če otrok lepo napreduje mu nič ne manjka. Ne ga silit s hrano, raje mu večkrat ponudi, nareži mu sadje na koščke in naj jih sam pobira (banana je idealna), daj mu kakšen bebi keks ali pa skorjico kruha pa naj ga sam grizlja, daj mu žličko v roko pa naj pomaga.
Se opravičujem, če sem se preveč razpisala, vendar mislim, da niso vsi otroci po knjigah narejeni in je nefer do otroka, če se reče, da zdaj bi pa moral že to, zdaj pa že ono, itd. Vsak otrok je oseba zase in kot takšena ga moramo obravnavat.
|
|
|
|