|
tilči -> RE: Majski hroščki 2008 - 10.del (10.1.2009 18:39:45)
|
PREBERI,NE BO TI ŽAL...
ZGODBA O ...
Dan pred Božičem sem hitela v blagovnico, da bi
nakupila še zadnja darila. Ko
sem zagledala množico ljudi, sem se sama pri sebi
začela pritoževati:"To bo trajalo celo večnost, pa
toliko drugih opravkov še imam?
Božični prazniki so vsako leto bolj neznosni. Ko bi
se le lahko spravila v posteljo, zaspala in se
zbudila, ko bo že vsega konec?"
Navkljub slabi volji sem se
odpravila na oddelek z igračami, kjer so me
ponovno vznemirile visoke cene igrač. Pa se po
praznikih otroci sploh še pritaknejo teh precenjenih igrač?
Med policami sem opazila petletnega fantička,
ki je k sebi stiskal punčko. Žalostno je božal
punčkine laske. Zanimalo me je, za koga je ta
punčka. Fantek se je takrat obrnil k starejši
gospe, ki je stala poleg njega: "Babi, si
prepričana, da nimam dovolj denarja?" Starejša gospa
je odvrnila:"Saj veš, da nimaš dovolj denarja za to
punčko, ljubček." Potem mu je naročila, naj jo
počaka tam, sama pa bo še malo pobrskala naokoli.
Odhitela je stran. Fantiček je še vedno stiskal
punčko k sebi. Odpravila sem se k njemu in ga
povprašala, komu bi rad podaril to
punčko. "Takšno punčko je imela njegova sestrica
najrajši in si jo je želela
za Božič. Prepričan je bil, da jo bo Božiček letos
pustil pod smrečico." Odgovorila sem mu, da ji jo bo
Božiček morda kljub temu prinesel in naj ne bo tako
zaskrbljen. Žalostno je odvrnil: "Tja, ker je sedaj,
ji Božiček ne more prinesti punčke. Mamici jo moram
dati. Ona ji lahko edina odnese to punčko."
Njegove oči so bile polne žalosti, ko mi je
povedal:"Moja sestrica je
odšla k Bogu - v nebesa. Očka pravi, da bo tudi mamica
kmalu odšla k njej, zato sem ji hotel dati to
punčko, da jo odnese sestrici." Srce mi je skoraj
zastalo. Fantek me je pogledal in dodal: "Očku sem
naročil, naj ne pusti mamice oditi. Rekel sem mu,
naj počaka, da se vrnem iz trgovine." Potem mi je
pokazal čudovito fotografijo, na kateri se je smejal
ter mi razložil:"Tudi to fotografijo bom dal
mamici, da me ne bo pozabila. Rad imam svojo mamico
in želim si, da ji ne bi bilo treba oditi, toda očka
pravi, da mora k moji mali sestrici." Žalostno je
pogledal punčko v svojem naročju.
Hitro sem segla v denarnico in iz nje
izvlekla nekaj bankovcev. Fantku sem predlagala, da
bi še enkrat preštela njegove prihranke. Morda pa le
ima dovolj. "V redu," je dejal, "upam, da imam res
dovolj." Neopazno sem svoje bankovce dodala njegovemu
denarju, nato pa sva začela šteti. Zdaj je bilo več
kot dovolj za punčko. Zahvalil se je Bogu za to, da
ima zdaj dovolj denarja. Potem me je pogledal in
rekel: "Včeraj zvečer preden sem zaspal, sem molil,
da bi mi Bog zagotovil dovolj denarja za punčko za
sestrico. Uslišal je mojo prošnjo. Želel sem si tudi,
da bi mamici lahko kupil belo vrtnico, toda te
prošnje nisem upal vključiti v svoje molitve. Zdaj
pa imam dovolj za punčko in belo vrtnico. Veš, moja
mamica obožuje bele vrtnice."
Kmalu zatem se je vrnila starejša
gospa, jaz pa sem s svojim vozičkom odšla naprej.
Po tem srečanju je bilo moje počutje
bistveno drugačno kot takrat, ko sem vstopila v
trgovino. Fantka si nisem mogla izbiti iz glave.
Potem sem se spomnila
novice, ki je bila pred dvema dnevom objavljena v
lokalnem časopisu. Pijan možakar v tovornjaku se je
zaletel v osebni avto, v katerem sta bili mlada
ženska in majhno dekletce. Deklica je na kraju
nesreče umrla, mamico pa so pripeljali v bolnišnico
v kritičnem stanju. Njena družina je morala odločiti
ali jo bodo odklopili z aparatov, ki so vzdrževali
njene življenjske funkcije. Nikoli več naj se ne bi
zbudila iz kome. Je bila to družina fantka iz blagovnice?
Dva dni po srečanju v blagovnici sem v
časopisu prebrala, da je mlada ženska preminila.
Kupila sem šopek belih vrtnic in se odpravila v
mrliško vežico, kjer so ji ljudje izkazovali zadnje
spoštovanje. Ležala je v krsti z belo vrtnico ter
fotografijo fantka v rokah, na njenih prsih pa je
ležala punčka. V solzah sem zapustila vežico.
Polastil se me je občutek, da moje življenje ne bo
nikoli več takšno kot prej. Še vedno si težko
predstavljam, kako močna je bila fantkova ljubezen do
mamice in sestrice. Samo delček sekunde je
zadostoval, da mu je pijanec odvzel najpomembnejše na
svetu.
Zdaj imaš dve možnosti:
1) Pošlji sporočilo vsem prijateljem in
znancem.
2) Izbriši sporočilo in ne dovoli, da se
dotakne Tvojega srca.
Če to sporočilo odpošlješ, boš morda komu
preprečil, da bo pijan sedel za
volan.
Prijatelji so kot angeli, ki nam pomagajo leteti, ko
naša krila pozabijo,
kako je treba leteti ...
_____________________________________
MORAŠ PREBRAT IN POSLAT DALJE
|
|
|
|