bobek05
|
 Joj, oprosti... ampak kot so ti že napisale - dobrodošla v klubu. In ja, dobila si že odgovor na tvoje vprašanje - otrok te izsiljuje. Tega ne dela zanalašč, če razumeš kaj hočem povedati - on razume tvoje sporočilo: Lepše mi je zaspati v maminem naročju. Tudi če me mama položi v posteljo, vem, da me bo spet dvignila k sebi, če bom jokal. Torej - bom jokal... Pa da ne bom preveč filozofirala, ker sem bila v istem zosu. Glej, otroci so čudovita inteligentna bitja, ki jih starši radi zelo podcenjujemo. Včasih se tudi sama sprašujem kdo ima koga bolj naštudiranega, ko sprobava svašta tehnike, da bi dosegel svoje...
Izdelajte svojo rutino in se je držite kot bog križa. Npr. pri nas gre približno takole. Med 19.15 in 19.45 jemo večerjo, gremo lulat (in kakat če je potreba), si umijemo zobe, obraz, roke, itd., mu dam za piti (in ga opozorim, da v sobi ne pijemo), potem si izbere knjigico, ki jo prebereva, nato še pravljico, ki jo bo poslušal, se pocartava, poljubčkava in lahko noč... Narihtam pravljico, ugasnem luč v sobi (prižgana je na hodniku) in pustim na stežaj odprta vrata ... To je naša rutina čisto vsak dan. Ob 20h greva v sobo in običajno traja kako uro do uro in pol, da zaspi. To rutino imamo že lep čas in še vedno se dogaja, da si vmes kaj zmišljuje - s tem smo se sprijaznili. Otroci so pač iznajdljivi, pa vedno najdejo kakšno novo idejo (če reče, da ga je strah, mu do konca odprem vrata - - ampak pozabi, da ga je strah le 1-2x na teden  ), potem ga prstek boli (pa nima nič - amapk želi, da mu ga oblepimo), .. vsake toliko časa je nekaj novega... Pa ko je v postelji, se pogovarja sam s sabo, si včasih še kaj zapoje... Pa ga kar pustim. Dokler ne vpije ali nori po postelji, je ok.
Poanta pa je, da na koncu sam zaspi, pa mu ni nič hudega. Ves čas me sliši, ve, kakšen je postopek, ampak poskuša... Razumeš? Na začetku je naš tudi tulil. Ampak sva si takrat vzela čas in mu nekaj časa razlagala, da sva v sosednji sobi, če naju bo rabil, da ni sam, da mami mora nekaj pospraviti ipd. Pa je funkcioniralo.
Najdite svojo rutino in se je držite, ker vaju res samo izsiljuje. Eno je izsiljevanje in eno je, če je otrok bolan, ampak če nima nobenih znakov kakršne koli bolezni, potem tega ne dopuščajta... Ker to starša zelo izčrpa.. Mene je tudi... In meni je tudi 1x "počil film", kot je ena mamica napisala. 1x enostavno ne moreš več in potem ni več nič težko spremeniti. In starši smo ponavadi tisti, ki potrebujemo več časa, da se navadimo na spremembe kot otroci.
Probajte. Saj ni treba, da ga pustiš, da se 2 uri joče do onemoglosti... Obstajajo tudi druge metode, ki jih pač prilagodi svojemu otroke...
Pa veliko sreče in upam, da bo hitro sam zaspal...
Lp
< Sporočilo je popravil bobek05 -- 5.1.2009 16:16:13 >
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je pa star 1 leto. 
