|
Shorty_ -> RE: Božičnica odpade ker si na bolniški (24.12.2008 18:09:12)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
IZVIRNO SPOROČILO: shorty
ja sem našla nek člen ki dopušča višino božičnice glede na prisotnost delavca[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Najbrž nikjer ne piše,d a potem božičnice ni, al kako? Lahko je manjša, ne pa da je ni. Če je torej tvoj bil 90% časa v službi, si najbrž upravičeno lahko deli dobiček, ali kako, al ga v tem času ni ustvaril? Po moje ima pravno podlago. Zakaj ne vprašaš na sindikat?
13. plača – božičnica
Še lani so se nekateri spraševali ali se dodatno izplačani prejemek konec leta šteje kot plača
ali nagrada, saj izraza 13. plača in božičnica nista bila “poimensko” navedena v nobenem od
zakonskih predpisov, ki urejajo prejemke iz delovnega razmerja (Zakon o izvajanju dogovora
o politiki plač za obdobje 2004 – 2005, Zakon o dohodnini, Zakon o davku od dobička
pravnih oseb, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju). Letos ni več mogoče špekulirati. V Navodilih za prikazovanje podatkov o
plačah v zasebnem sektorju (Ur. l. RS 87/04) je 13. plača in božičnica pojasnjena v 2. stavku
4. člena. Navajam: “Ob izplačilu 13. plače, božičnice ali drugega dodatnega izplačila, ki ne
predstavlja redne mesečne plače, delodajalec izpolni dodaten obrazec.” Pojasnjeno je še, da v
tem primeru delodajalec v zaglavju obrazca v polju “vrsta izplačila” s črko “I” označi, da gre
za izredno izplačilo plače.
Ni več dvoma. V primeru izplačila 13. plače ali božičnice gre za plačo!!!
Ne glede na uporabljen izraz (13. plača, božičnica,….) pa iz kolektivnih pogodb izhaja, da se
ta del plače lahko izplača pod pogojem, da podjetje uspešno posluje. Gre za plačo na podlagi
uspešnosti poslovanja gospodarske družbe.
Plača na podlagi uspešnosti poslovanja gospodarske družbe letos prvič ni predmet Zakona o
izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju, kar je skladno s 1. odstavkom 126.
člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se pogodbene stranke o plačilu za poslovno
uspešnost dogovarjajo na ravni kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi.
Za izplačilo plače na podlagi uspešnosti poslovanja gospodarske družbe je aktualen 49. člen
Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd). Le ta določa, da delodajalec
in reprezentativni sindikat podjetja ob sprejemu poslovnega načrta določita kriterije, na
osnovi katerih se ugotavlja, ali so dani pogoji za izplačilo. Pri tem se podjetja poslužujejo
različnih kriterijev, odvisno od njihove poslovne politike. Za nekatere je na primer bistvenega
pomena delež doseženega dobička, za druge delež stroška dela v celotnem prihodku ali pa na
primer povečanje obsega proizvodnje v primerjavi s preteklim letom.
Predmet medsebojnega dogovora je tudi višina izplačila. V praksi se kaže, da ponekod vsi
prejmejo enak znesek, drugje se dogovorijo, da je izplačilo v premem, redkokdaj pa celo v
obratnem sorazmerju z višino plače posameznega delavca. Nekateri delodajalci pri določitvi
višine izplačila upoštevajo tudi prisotnost delavca na delu v tekočem letu.
|
|
|
|