Klemy82
|
Hmmm.najprej naj povem, da vas kar veliko berem, do zdajle pa nisem še stegnila prstov po tipkovnici, da bi kaj pokomentirala...ampak tole pa prav moram. Sem študentka, absolventka, nekako iščem motivacijo za še zadnje izpite in diplomo, ki mi seveda ne bo prinesla službe kar takoj, fant je trenutno brezposeln in išče službo..oba pa se zadnje čase pogovarjava samo še o tem, da bi se poročila in imela .... ko končam faks in ko si najdeva službo. Sama sem odrasla v enostarševski družini, z mamo samohranilko (tapravo, ne fejk) z minimalno plačo in mini pokojnino po očetu. Moja mami ni nikoli v življenju nikogar za nič prosila, ker je bila preveč ponosna. Vse, kar je kupila, vse kar mi je dala, vsak fičnik, ki ga je vložila v hišo, vse, si je prigarala sama s svojimi rokami. Ni nama bilo lahko, ampak manjkalo mi ni nikoli nič. Pač nisem bila razvajen otrok. In samohranilke spoštujem. Tiste taprave. In na kraj pameti ne pride, da bi imela otroka sedaj, ko nimam finančno stvari toliko urejenih, da bi lahko normalno živeli kot družina. Na državo pa se ne mislim šlepat, ker mi je to totalno izpod časti. Pa bi mi pripadlo še dodatno študijsko leto pa štipendija pa doklade pa socialna pa....Glavo, roke, noge imam, moj tudi in oba sva čisto lepo sposobna delat. Socialne in druge pomoči so za tiste, ki jo res rabijo. Mogoče jo bom tudi jst kdaj rabila, Bog ne daj, dokler pa sem sposobna skrbet sama zase, bom to tudi počela. Odkar študiram, se preživljam sama z delom preko servisa, ker mama me pač ne more s svojo plačo. In ko bom sposobna skrbet in preživljat poleg sebe še otroka, ga bom imela, prej ne. Sama sem odrasla ob malem in skromno, tako da vem, da se da... in vsako delo je častno in če ne bo drugače bom pa z diplomo v žepu kelnarila... raje to, kot pa da se lažem in kradem državi in tistim, ki pomoč res rabijo... ob raznih fejk samohranilkah in večno brezposelnih fušarjih dobim brzi pospešek proti wc školjki.... Problem v tej državi (pa še v kaki glavi) ni pomanjkanje denarja, ampak pomanjkanje morale. Malo švinglanja v šoli, malo laganja tu, malo goljufanja tam... pa se nobenemu ne zdi nič narobe. Pr taki mentaliteti nobena kazen ne pomaga. Na žalost. Ker pri nas je 'malo goljufanja' že kar ljudska folklora in si pač 'MALO MIMO V GLAVI' če se slučajno nočeš igrat zraven (o, ja, tudi midva sva dobila že par lekcij o tem kako zgoljufat davkarijo, pa ne se oženit, pa to pa ono...).... in ko sem rekla 'NE', sem pa butelj. Raje sem butelj na kvadrat, s svojimi evrčki v žepu, tudi če jih je malo, in mirno vestjo, da nisem nikomur nič ukradla. Sem pač od moje mame hčerka.
< Sporočilo je popravil Klemy82 -- 13.1.2009 23:16:21 >
|