|
gt001 -> RE: bronhopulmonalna displazija (20.12.2008 19:49:18)
|
Zdravo!
Pišem pod nickom partnerja, ker sama nisem prijavljena tem forumu.
Tudi jaz sem rodila v 24.tednu 1/7 in sicer dvojčka. Žal en fantek ni preživel, z Martinom pa smo že od sredine avgusta doma. Martin je bil težek 640g in velik 31cm. V porodnišnici smo bili 3 mesece. Precej časa je bil intubiran, potem nekaj časa na CPAP-u, na koncu smo kar nekaj časa bili še na brčicah. Pri starosti malo manj kot mesec dni je bil operiran in sicer so mu zaprli botalov vod, katerega ni šlo zapreti z zdravili. Stanje je bilo pri nas kar lep čas kritično, ko nam niso upali dati nobenega upanja za naprej. No, pa smo vseeno premagali vse težave in domov odšli celo brez kisika. Tudi Martinu so postavili diagnozo BPD, pa nima sedaj (trkam) nobenih težav s pljučkami, tako da upam, da je bilo to samo prehodno, se pravi tisti čas, ko je bil še na kisiku. Danes je star 7 mesecev, 3,5 mesece korigirano, hodimo na nevrofizioterapijo, kjer korigirajo manjše nepravilnosti, drugih težav pa nima. No, težave imava midva z atijem, ker sine misli, da bo živel od zraka :) (beri: ni preveč ješč), mali pa se nama samo smeji :)
Sama sem bila vseskozi z njim v porodnišnici, predvsem zaradi tega, ker mi je bilo nemogoče ga pustiti samega tam, pa čeprav sva bila ločena. Bi pa drugače tudi delala kar nekaj kilometrov vsak dan, če bi se dnevno vozila na obiske. V kolikor nimaš doma že kakšnega otroka, ki te potrebuje, bi morda raje razmislila, da bi bila notri, kot da se voziš? Mislim, da bi bilo to tudi manj naporno zate. V nobenem primeru pa ne obupaj, ampak se bori skupaj z njo. Stoj ji ob strani, pošiljaj ji pozitivne, ljubeče misli, ji zapoj kaksno pesmico ali pa se z njo enostavno samo ljubeče pogovarjaj. Vse to rabita, tako ona, kot tudi ti.
Držim pesti, da bosta kmalu zdravi doma!
Pozdravček,
Ljubica
|
|
|
|