|
Lenck -> RE: odpor do partnerja (13.5.2009 0:03:10)
|
Meni se to (še) ne zdi tako kritično. Ker sem, priznam, dala povsem enako fazo skozi. Bilo je par tednov na začetku nosečnosti, ko sem imela obdobja, ko nisem prenesla ne dotika, ne objema, kaj šele poljuba. V bistvu je bilo to ravno v času najhujših slabosti... in grozljivo se sliši, ampak tudi meni se je partner dobesedno gnusil. Bogve, zakaj. (Seveda je nekaterim blazno lahko obsojati, če kdo to prizna, a ne?)
In sem se začela spraševat, če ga imam sploh rada... pa z živci sem bila na koncu, zaradi težav... in seveda sem potem tuhtala vsemogoče zadeve... in seveda NIČ pametnega... [sm=jezicek.gif] samo vedela sem, da ga ne prenašam.
Pa so se slabosti umirile, težave malo polegle, živci tudi malo pomladili. Sem ugotovila, da sem bila pač trapasta, ker sem s tem, da sem se ubadala s tem, še potencirala problem, ki ga ni bilo. Hja, hormoni. Bogpomagaj, ene nas pač bolj mučijo kot druge. Je minilo hkrati s slabostmi. Dobesedno.
Moj nasvet: trenutno se ne poglabljaj v to. Ne razlagaj partnerju, nima smisla prizadeti ga. Pojasni mu, da ti je slabo, in ti zato ni do objemov in poljubov... In če boš že kaj razmišljala o vajini zvezi, razmišljaj o tem, kar vaju drži skupaj - o tem, kar vaju je povezovalo teh 11 let in ta čas, ko sta se odločila imeti otroka. Če pa bo trajalo dlje časa, poišči pomoč.
|
|
|
|