Pandica
|
Ojla mamice 
da se vam še jaz malo javim po dolgem času, da me ne pozabite čisto 
Nič vas nisem zadnje čase več brala in spremljala, ker ni časa. Zato tut ne bom nič komentirala, da katere ne spustim in bodo potem kakšne zamere.
Meni se dogaja, 100/h  , akcija non stop...
Prvo kot prvo vam naj povem, da sem dobila službo  zdaj že mesec dni delam. Sicer ni sanjska služba, ampak vsak euro pride prav.
Tak, da čez teden mi itak full hitro mine, Zalo mi čuva moja mami  tak, da sem brez skrbi, ker vem, da je v dobrih rokah. Drugače pa itak, ko pridem domov, da se me drži, ko cek in samo cele dneve dokler ne gre spat: mami, mami, mami
Dojiva se še vedno , zjutraj in zvečer obvezno, pa, ko pridem domov iz šihta včasih zahteva ziziko in me kr slačit začne zlata je
Vikendi pa mi itak minejo full hitro, se mi zdi, da se 2x obrnem in ga je že konec 
Evo, ju3 bi se "mogla" dobit z mojimi Štajerkami, oktoberkami 007 ob 9h, pa ne morem, ker si grem delat nov tattoo oz. popravljat ta prvega, ki ga imam že celih in dolgih 11 let.
Obdržala bom isti motiv, samo, da bo slikica zdaj večja tako, da bo v bistvu star tattoo cel prekrit, da se ga nebo več vidlo sem se kr nekaj časa zdaj spravljala, zdaj pa mi je ratalo...jupi saj priznam, da me je spet malo strah, čeprav že grem tretjič, samo vseeno, ker vem kaj me čaka jaz pa se inekcij tako bojim 
Mah, če sem rodila, še bom to prestala ju3 mislite name, velja?!!
Evo, še vam pokažem par slikic moje miške:
Se je že začelo , Zala že veselo obuva in štekla okrog v maminih čevljih
Zala in Niko v Europarku kaj pa sta imela v planu pa ne vem
Zala in njena mala prijateljica Naja
_____________________________
SREČA..... tako majhna, da jo lahko držiš v naročju, a hkrati tako velika, da napolni življenje z ljubeznijo! Ta sreča je moja deklica Zala
|
Natisni
