ronja
|
Če pa poveš ne, ni treba, bo kar pri meni, ne bo ti ga vzela. Noben ti ne zna brat misli, veš?
Hehe, misli si! Če hočeš, da ti ga ne vzame, ne smeš uporabljat nobenih pogojnikov, nobenih treba, ne treba, ne rabim, hvala... Samo trdilne stavke! Če rečeš, ne hvala, ni treba, bo tašča lepo vzela malo v roke in toliko časa trgala malo stran, dokler ji ne bo ratalo - preverjeno in to ne 1x! Pač gre na pravilo močnejšega - ti moraš bit vljudna, njej pa ni treba... Tako da moraš rečt: Ne, mala BO pri meni. In jo držat ful trdno in se še malo proč obrnit, potem imaš mogoče kak % šans...
Za moje pojme posesivnost in ljubezen nista isto: če mala spokojno zaspi na meni, pa mi jo vzame in pri tem seveda zbudi - sori, to zame ni ljubezen! ker to za otroka ni bilo nič dobro! To je gledanje izključno na svojo rit, žalim slučaj!
Jaz sem imela vedno močan materinski nagon, če sem kje videla jokajočega otroka, sem ga hotela potolažit, itak. To se mi ni zdelo nikoli vprašljivo. To, da pa otroka vsega zadovoljnega vzameš mami, je pa nekaj čisto drugega kot probat potolažit jokajočega otroka!
Tudi zame smo družina mi: starša in otroci, ostali niso naša družina, so pa sorodniki, ampak do njih nimamo nobenih obvez, da se moramo videt. Vidimo se, zato, ker je to vsem ok, ali pa malo potrpimo, da naredimo veselje babici, recimo, ampak ni pa to neka naša zakonska dolžnost, kot ima recimo oče pravico videt otroka in brat sestro (dokler sta mala)... tudi moji starši recimo se s to definicijo strinjajo (no,saj so me je oni naučili ), vedno pravijo: vi ste zdaj svojo družina, mi bomo pomagali, kar bomo lahko, samo rečite, če boste kaj rabili. to se mi zdi fer odnos.
Kar se daril tiče, se po moje probajte malo postavit v njihovo kožo: njihov denar bodo v končni fazi tako ali tako dobili vaši otroci, zato oni ob nakazovanju denarja na nek **** račun, ne doživijo nekega hudega veselja, verjetno. če pa prinesejo cotko, igračko,... nekaj, kar so sami izbrali za svojega vnučka, pa jim seveda srček igra... kaj delajo s svojim denarjem, je njihova stvar, dokler si koga s tem ne kupujejo.
Moja tašča se tudi zeloooo zaščitniško obnaša do svojega mlajšega sina ki je že 19 let star. Pripravi mu vsak dan obleke za obleči. Enkrat je bila do pozno pri nas, drugi dan pa je prišla zelo zgodaj in ni imela časa pripraviti obleke, sin jo kliče in vpraša kaj naj jaz zdaj oblečem? V smislu, kako si je lahko dovolila da mu ni pripravila obleke? Majko moja... Za popi****.
Jap, za pop***. Ampak ni šans, da bi dovolila, da bo tako pokveko delala iz moje punčke! Za moje punčke si želim, da bojo samostojne in zadovoljne, vsaj kolikor bom lahko na to vplivala, bom gotovo poskrbela, da bo tako! takega fanta namreč nobena poštena punca ne bo pogledala, ker so milo rečeno rahlo pase - pametna punca ve, da lahko najde kaj boljšega . Mislim, da na ta način dela človek pokveko iz otroka - pa naj je to mama ali babica! S tem otroka prikrajšaš za tisto samozavest, da zna sam poskrbeti zase, za tisto varnost, da se lahko svet sesuje, pa bo on šel dalje, ker se znajde, ker če se potrudi, vedno rata,... NITI POD RAZNO NE BI TEGA PUSTILA! ne bi pustila, da nekdo pohablja mojega otroka, pa vseeno, ali je to fizično ali psihično!
Pri nas je fant vzel v roke in ji je rekel, da ni ona mama, ampak ne vem do kdaj bo pomagalo.
To je treba non stop obnavljat, kot redni servis .
Vendar pa odkar je izvedela da sem zanosila, je kar naprej govorila, da glede na to, da bo ona babica in je mati mojega partnerja, ima vso pravico, da se upošteva tudi njo.
NO, tole tudi ne bi šlo skoz! Upam,d a ji je tvoj lubi povedal, kar ji gre...
Jaz sem tudi imela rada svojo taščo...dokler nisem rodila, potem se je radikalno spremenila. Od tistega dne, jaz ne obstajam več. Obstaja le sin in vnukinja.
hehe, pri nas nekaj časa še sin ni več obstajal . Jah, treba jih je sklatit na realna tla, nimaš kaj... jaz vedno optimistično verjamem, saj zdaj pa bo vse ok... Pa potem pristanem na realnih tleh. Lubi je hvalabogu bolj realen in pravi, da pač ni druge, kot da jo na kratko drživa. Žal vidim, da ima prav, če se vidimo večkrat, je takoj treba še več in še več in vedno bolj je spet vsiljiva... No, bom probala spet spomladi , sem si dala termine, hehe, da me ne bo prej kaka slaba vest grabila, ker mi je včasih hudo, ko jo vidim, da bi si želela bit več z nami... Ampak ne pa za ceno naše sreče, j* ga, toliko pa sem egoistična (in se mi zdi prav, da sem, sicer ne bojo moje smrklje srečne).
Sem pa še vedno prijazna in se trudim tudi jaz naredit njej kako uslugo. Da imamo pač lepe odnose, čeprav jih je treba non stop bremzat... (včeraj sva se pogovarjala z lubijem, da sem ugotovila, zakaj se je zadnje čase umirila, da zato, ker se je bala, da bomo manj prihajali. In njegov odziv:"Odlično!" No, jaz nisem bila tako navdušena nad to ugotovitvijo, sem upala, da se bo mogoče dalo vse lepo zmenit. Pa pravi on:"Sanja svinja kukuruz ..." Tak da - je dobro, če je vsaj eden realen .) Če pa se ne bi on postavil za nas in naredil meje, pa bi bil že bivši, to sem bila odločena in bi tudi izpeljala, ker mi je bilo preveč hudo takrat, da bi bila pripravljena tako živet...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
tudi če ga pokliče samo 1X na 14 dni, pa da mu takrat daje razne nasvete...
brrrr
, tudi to, kolikokrat se bomo videli ipd... Tudi sva se pogovarjala, da se nama ne zdi v redu, kako se obnaša ob prvem vnuku (najinega nečaka, ki se je rodil pol leta pred najino malo), recimo, da ga med kosilom lepo odnese v drugo sobo ipd... Tako da v teoriji je vse štimalo. Potem pa je bila praksa drugačna in sem ga najprej lepo spraševala, če si je premislil, če misli zdaj drugače... On pa da ne, še vedno je mislil, da je prav eno, delal oz. dovolil pa drugo... 
