začaran krog... (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo

Sneguljcica -> začaran krog... (4.4.2005 13:17:30)

Živjo!

No, pa mam kakšno minutko časa, da se malo potožim...
Z malim se velikokrat (oz. zmerom) znajdem v nekakšnem začaranem krogu dojenje-bolj ali manj uspešno podiranje kupčka-kolcanje-dojenje(da neha kolcat)-previjanje(ker je polulan čez in čez)-kolcanje(skoraj zmeraj ob koncu previjanja)-dojenje....če ga že ne muči kolcanje ali kupček ponavadi zaspi kar v naročju in ko ga položim v posteljco se zbudi al takoj al pa max čez 15-20 minut...In noče bit sam niti pet minut.Ponoči ga ma na srečo za enkrat kar fant čez...za dojit mi ga edino prnese ene trikrat na noč...Mi je že kar slabo od vsega...In poleg vsega mi je začel moj fant total presedat...sploh ni več ničesar podobnega ljubezni...živčna sem sto na uro...kregava se, če sva že slučajno kej skupaj...nič nimava podobnih pogledov glede vzgoje ali v zvezi s čemerkoli v zvezi z otročkom pa tudi z drugimi stvarmi...Groza me je...sem tolk hormonska al neki, kot da bi mela skoz en grozen pms al pa da kot da bi bla noseča...Še posebej pa mi gredo na jetra obiski...ki jih na srečo sploh ni veliko, ampak meni je vsak dodaten stik odveč...tolk sem tud občutljiva na vse kar kdo od teh obiskov reče al pa nardi v zvezi z mojim malim...da sploh ne morem držat v sebi...Tud ven na sprhod in med ljudi mi ni za it...sem bla od poroda samo trikrat na enem zlo kratkem sprehodu (pet minut).A je to depresija??:zmeden:

No, zdej pa lavfam...Me tamali kliče.

pa pa



total -> začaran krog... (4.4.2005 13:49:01)

Ja očitno si depresivna,kar se ti to dogaja,namreč verjetno ti ni to odveč kaj delaš glede otročka.Saj bo minilo in čez čas se boš navadila,na vse stvari in boš bolje volje in ne boš več v začaranem krogu.Kot vidim imaš zlatega fanta,da ga ma čez noč,da se ti lahko spočiješ,razen dojenja,si velika srečnica:bravo:Zato glavo pokonci,bodi srečna da si postala mamica in da imaš zdravega otročička in to tvoje obnašanje bo minilo,potrudi se:)

Pošiljam ti:rozica:



bunkica -> začaran krog... (4.4.2005 14:01:31)

Ja,se strinjam s total.Si u enem depresivu,kar pa ne pomeni da bo tako vedno.Ponavad se kar hitro obrne,sam se pa moraš mal potrudit tudi ti,še posebej če maš tok zlatega fanta(če sem prav razumela,ga ma on tut čez noč),saj tut njemu ni lahko,verjemi.Vem,da on ni tega pa ni onega,ampak ti pa pomaga a ne?Zdej se trenutno sama sebi smiliš,zato se probaj čimprej skup spraut,pa čim več na zrak,sprehod s tvojim dragim pa otročkom,...boš vidla,bo vsem koristlo,še najbolj pa tebi proti tej tvoji trenutni depresiji!
:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:



kaja11 -> začaran krog... (4.4.2005 14:22:11)

Če ti gredo na živce obiski, jih pač skensli (tiste ki lahko). Tvoj otroček je še tako micen, da ti ni treba trpeti obiskov. V tem obdobju ste pomembni samo vi trije.. bebica, mami in oči. Vsi ostali lahko potrpijo. Na sprehode pa le hodi... boš videla kako se boš bolje počutila ko boš malo na sončku. Partnerju pa povej kaj se ti dogaja... bo bolje razumel tvoje izpade in ti lahko pomagal.
Za začetek ti svetujem, da vsaj s sprehodi začneš

En koš:rozica:



corfu -> začaran krog... (4.4.2005 15:27:34)

Znašla si se v začaranem krogu, ki pa bo prav tako nepričakovano kot je prišel tudi izginil. Pogovarjaj se z ljudmi,ki te obkrožajo o
svoji težavi, saj te bodo tako lažje razumeli in podprli. Pa kar na sveš zrak se odpravita, daleč od pogledov in ljudi, to je najboljše zdravilo. Glavo pokonci!!!!


Drži se!!!



tilka -> začaran krog... (4.4.2005 18:26:09)

Sama sem se tako počutila po vsakem porodu (na srečo samo dvakrat). In to zelo dolgo. Žal. Pomagajo mi sprehodi. Pa tudi za to se moram prisiliti. Sedaj mi bo lažje, ko bodo dnevi daljši in toplejši. Bova hodile več ven, če drugega ne, samo stol pred hišo, pa da bom na soncu. Drži se. In nikar si ne misli, da je materinstvo sama sreča. In bodi pogumna, da si to priznaš. Za to nisi nič manj slabša mama. Celo zelo dobra mama si. Aja, še to. Sama sem se tolažila tudi s tem, da bo moj sonček kmalu pristal na žlici in kašicah, pa bo tega dojenja manj. Začela sem takoj pri štirih mesecih in mi ni žal. Meni je bilo bolje. Otroku pa tudi nič slabega in hudega.



Anja167 -> začaran krog... (4.4.2005 20:11:43)

Ja, meni se sliši, kot bi bila poporodna depresija. Se mi zdi, da v blagi obliki damo vse to skozi. Kar naenkrat je tvoje življenje čisto nekaj drugega, kot je bilo prej, odnos s partnerjem dobi čisto druge razsežnosti. Včasih nič ni prav. Zdi se ti, da si na svetu samo še zaradi otroka. Pa ga imaš rada, kot ga le moreš imeti, ampak je vse tako zakomplicirano... Če je depresija blage oblike, mine sama od sebe, ko se stvari malo uredijo in ko lahko začneš spet kaj delati zase. Če čutiš, da je globlja, pa raje poišči pomoč. Vprašaj svojo ginekologinjo, če ti lahko koga priporoči, ali pa vprašaj v porodnišnico. Srečno.



mamsi -> začaran krog... (4.4.2005 20:24:07)

Sneguljčica, to so hormoni. Večina depresivnih stanj nastane zaradi delovanja hormonov, je pa res, da so nekatere ženske bolj, druge manj dovzetne za to. Vedeti moraš, da nisi nič kriva in nič slaba, če se tako počutiš. Obratno, zelo pogumna si in na dobri poti, da to odpraviš, saj si sama priznala, da imaš težavo. Nikar ne obtožuj partnerja, če ni tak,. kot bi ti želela da je, ker iz tebe govorijo hormoni in mu lahko delajo krivico.
Najprej poskrbi za svoje počutje in sicer tako, da si poiščeš pomoč. Probaj na internetu, vem, da ima MED.OVER.NET tudi temo na poporodno depresijo in celo strokovne svetovalce, ki jih lahko pokličeš. Ne odlašaj niti dneva, obrni se na nekoga, da ti pomaga. Res je, da je veliko dela in odrekanja, da se moraš popolnoma predat nekomu, vsaj na začetku, ampak vse to ti ni več problem, postane celo veselje, ko ustvariš pravi stik s sabo in z otrokom.

Resnično ti želim tistih materinskih občutkov, za katere si zaradi hormonov TRENUTNO prikrajšana .:rozica::rozica::rozica:



puncica -> začaran krog... (4.4.2005 21:06:58)

Po moje je tud mal depresije, tud men so šli obiski blazno na živce sploh pa tisti ki so bli po več ur pri nas:zmeden2: seveda so to bli pari brez otrok. Jaz bi rekla dej se mal odpoči, pa mal nej očka prevzame skrb za tamalo. Kaj pa vem kaj ti naj rečem, men je tud RR veliko pomagal. Pa prepriči se da moraš ven da mora tamala mal svežega lufta dobit pa če je to 5 min si uspela, samo pejt vsak dan. Ne se sama seb smilit. Al pa naj ti kdo pomaga kakmu sorodniku, prijateljici se potoži. Če pa ne bo šlo, pa seveda vprašaj zdravnika kako iin kaj. Držim pesti da se te ta večni PMS čim prej znebi:bravo::bravo::bravo:



Stran: [1]