Vijoličarka
|
Joj, softic, tole je pa zelo žalostna zgodba.
Če prav razumem, si se v to družino priselila približno dve leti in pol po tem, ko je umrla žena in mati. Starejša je bila stara tam nekje 11 let, mlajša pa 5 let?
Kje sta se z možem spoznala? Zakaj ti je bil všeč? Kako hitro je padla odločitev, da se preseliš k njim? Kaj si ti čutila do njega in kaj do deklic?
Kaj si si ti, preden si spoznala tega gospoda, želela od življenja?
Kakor si stvari predstavila, sestavljajo gospod mož, obe hčerki in njuna babica družino, nek ožji krog, v katerega ti nimaš vstopa. Po mamičini smrti sta očitno nastala dva velika logistična problema:
- skrb za fizične potrebe deklic in očeta: kuhanje, pranje perila, pospravljanje stanovanja in druga gospodinjska dela
- oče je imel določene spolne potrebe, ki jih je želel zadovoljiti na najbolj praktičen način
Družina je te je torej sprejela kot nekakšno revno sorodnico: prišla si da gospodinjiš, da zadovoljuješ gospodarjeve potrebe, a hkrati se moraš ves čas zavedati da:
- nimaš pravice deklet vzgajati, od njiju zahtevati to, kar običajno od otrok zahtevajo mame, kajti ti nimaš pravice do tega, njuna mamica je mrtva; ti imaš do njiju samo dolžnosti in sicer da do onemoglosti neguješ njuno samopomilovanje in bolečino, ter opravljaš služabniška dela
- vse kar storiš, je vedno pod drobnogledom očeta, deklet, babice, približno tako, kot se opominja gospodinjsko pomočnico
- nikoli ti ni, predvsem mož dal možnosti, da postaneš resnični član družine. Res deklicama ne moreš biti mamica, ker mamico sta imeli samo eno, vendar bi jima lahko bila prijateljica, vodnica, predvsem če bi se mož in babica do njiju namesto v smislu 'revice brez mamice' obnašala do njiju raje v smislu 'res sta izgubili mamico, ampak imata srečo, da imata softic'. Tako pa sta deklici že takoj dobili sporočilo, da si tam samo za predpražnik.
Po moje je bilo vlogo, ki ti je določena, slutiti že na začetku vajine zveze. Mislim tudi, da si po naravi precej podložne sorte, vendar so mož in otroci prekoračili mejo.
Mislim tudi, da nihče nima od tebe pravice zahtevati, da dekletoma igraš služkinjo in jima dovoliš, da te ne spoštujeta, samo zato, ker 'sta ubogi in nimata mamice'. Ti nisi čisto nič kriva, da je mamica umrla. Kadar sta zaradi tega žalostni, jima vsekakor ponudi ramo in objem, ampak to ne more biti izgovor za nedisciplino in nespoštljivo ravnanje.
Vsekakor mislim da je glavna krivda v očetu, tvojemu možu. Nimam občutka, da te ta človek ljubi. Zanj si pač stvar, rešitev njegovih problemov: zastonj gospodinjska pomočnica in par joškov, riti in luknja za porivanje. Zanj nisi človek, ki bi imel pravico do lastnih čustve in do spoštovanja, tam si zato, da strežeš njihovim potrebam in razumeš njihova čustva.
Ko si opisala, da je po vsem tem, ko je tako grdo ravnal s teboj in te v družinskem posvetu skupaj s svojima hčerama postavil na mesto sužnje, hotel še spati s teboj in da si mu to še celo dopustila in da je svoje z užitkom opravil kljub temu, da si ti ob tem jokala od žalosti in prizadetosti, se mi je obrnil želodec. Mar nimaš nobenega spoštovanja sama do sebe? Temu človeku so tvoja čustva lanski sneg. To je čisto navadno, nagnusno posilstvo.
Na tvojem mestu bi začela razmišljati o samostojnem življenju. Upam da imaš kam iti, če ne, začni iskati možnosti. Pa naj si oni potem iščejo drugo trapo, ki jim bo zastonj kuhala, prala in čistila, ter zadovoljevala očetove spolne potrebe ali pa naj kočno prevzamejo odgovornost za svoja dejanja in se začnejo zavedati, da niso edini, ki se jim je v življenju zgodilo kaj hudega, zato to ni noben izgovor za sebičnost.
Mogoče bodo morali kar vsi trije, pa še babica zraven h kakšnemu psihologu. Oni očitno žalovanja še niso zaključili, kar najbolj občutiš ti. Nekako nagonsko te sovražijo, ker ti nisi ONA, ker si na NJENEM mestu, da se morajo zadovoljiti s TEBOJ. In pri tem nikomur ne pade na misel, da ni tvoja krivda, da je tako. Da bi lahko nate gledali tudi drugače, kot nekoga, ki jim pomaga, ne pa kot na nekoga, kateremu zamerijo, da ni tista, ki je umrla.
Mogoče pismo ni slaba varianta, zraven bi se prilegel še kakšen dopust, na katerega bi odšla sama, da prideš k sebi in razmisliš kaj si pravzaprav želiš.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, moraš kar direkt tako povedat! In nikoli ne pristani na seks, če si jezna nanj in si ga ne želiš! Ker mu boš samo zamerila! Povej mu, da te je prizadel ON, one tudi, ampak on še bolj! 
