|
timika -> RE: Ste vedele? (8.12.2008 19:04:27)
|
Ja, vedela!!!
Je po moje veliko odvisno od tega, kako izgrajena osebnost prideš v vezo, kakšne izkušnje imaš od prej, kaj ti je pomembno pri človeku,...marsikaj.
No, pri nama je bilo tako, da sem jaz po skoraj devetletni vezi - ki ji pravzaparv ni na zunaj nič manjkalo, v bistvu pa ni bilo najpomembnejšega, prave ljubezni, bila sva samo še cimra in dobra prijatelja -lepo osem mesecev uživala samsko življenje, se ravno navadila na to, da sem "on my own", kar se je po tolikem času kar težko, spoznala precej zelo Ok fantov, ampak pri nikomer od teh me ni vrglo kot se mi je zdelo oz. kot sem si želela, da bi me.
Pa pride en dogodek, spoznam mojega P, po čemer se cel mesec nisva imela možnosti videt. Ampak kot magnet naju je vleklo skupaj - začeli so laufati maili - zaupala sva si stvari kot jih ne bi nikoli nikomur, ki ga poznam par ur - ujemanje je bilo neverjetno. Ko je končno prišla možnost, da se vidiva, sva si samo padla v objem in tisti poljub je bil najlepši v mojem življenju... in ja - tisti večer, ko sem se ob njem potem sprehajala, sem vedela, da bo moj mož.
Imam dokaz!!:), čez dva dni sem mu poklonila meni najljubšo knjigo, v katero sme napisala posvetilo..."ljubezni mojega življenja"...
Potem so se začele dogajati smešne stvari...ponudila se mi je služba v Lj, od koder je tudi on, in tako sem najprej zamenjala službo, se preselila k njemu in sedaj sva mož in žena poročena :), imava 27 mesecev starega sinka in se imamo čudovito.
Prav nobene stvari na njem, ki bi se naknadno pokazala kot neprebavljiva, je nesebičen, pozitiven, topel človek, res je pravi zame in vsako skupno leto to le še potrjuje.
Je pa res, da sva v vezo vstopila odrasla, nenavezujoč se bolestno drug na drugega in na to, da je drugi odgovoren za tvojo srečo, samostojna človeka, v določenih stvareh - profesija - povsem različna, vrednote, cilji in želje pa zelo podobne. Občudujem in obožujem ga, z veseljem popustim, če vidim, da ima prav, in kar je najpomembneje, iz mene je potegnil najboljše, kar tam je. Nikoli nisem bila tako mirna, strpna in zadovoljna, srečna.
In to prenašava tudi na najinega sinka. Kar se mi zdi, je največ, kar mu lahko dava.
Pogumno!! in poslušaj srce, pa ne zatirati pomislekov in dvomov, če te obhajajo. Čez čas se radi izkažejo za resnične.
|
|
|
|