Gnezdo
|
Najprej osebna izkušnja:
Prvič sem rodila v Ljubljani in sem bila čisto nezadovoljna nad upoštevanjem porodnice. Želela sem rodit na pručki, so me zavrnili, češ, da je njim težje spremljat porod (čeprav pri njihovi materinski šoli tako poudarjajo, kako spodbujajo naravni porod v različnih položajih), potem sem predlagala sedeč položaj, je bil spet problem in na koncu sem si le izpogajala pol sedeč položaj. Seveda sem bila kljub temu, da sem rekla, da ne želim, da me prerežejo, prerezana, čeprav to ne bi bilo potrebno, kot ste že rekle predhodnice, če bi bil porod le pravilno voden. Sicer je bil porod kljub temu lep. Drugič in tretjil sem rodila v Postojni v vodi, vključno z iztisom. Nisem bila niti prerezana niti šivana, niti raztrgana. Tudi četrtič sem rodila v Postojni vendar "na suhem" na vseh štirih in spet nisem bila niti strgana, niti prerezana niti šivana. Že prej sem povedala, da želim, da se presredek ohrani, ker VEM, da se lahko, saj je mati narava poskrbela zato, da lahko rodimo otroke in da se je naš presredek zmožen raztegnit. Seveda izjeme potrjujejo pravilo pa vendar menim, da bi se morala praksa ponekod spremenit.
V nekaterih porodnišnicah oziroma pri nekaterih babicah je žal problem, da vse prakticirajo po istem sistemu (porod na hrbtu), ki je najmanj optimalen za porodnico in otroka, saj iztis otroka poteka proti gravitaciji. Ne trdim, da se bo vsaka ženska, ki bo rodil leže na hrbtu, strgala, ampak je statistično večja verjetnost oziroma statistično več žensk, ki rodijo v takem položaju čaka raztrganina ali preprez presredka. Prav tako bi morala porodnica poslušati svoj notranji glas, ki ji pravi kaj je najbolje zanjo med porodom, če to težko določi sama, je pravilno, da jo v pravo smer primerno usmerja babica. Žal se prepogosto zgodi, da se babica in porodnica ne ujameta in takrat pride do obžalovanj, užaljenosti, jeze... Ženska, ki je prvorodnica, težko ve, kaj pričakovati pri porodu, zato je še toliko bolj pomembno, da ni polna pričakovanj, ki jih je vzela za svoje zaradi okolice, ki je polna nepotrebnih nasvetov in zgodbic kako porod poteka, kakšni so popodaki itd. Zanjo je najpomembnejše, da le prisluhne svojemu notranjemu glasu in se prepusti svojemu telesu, ki jo bo vodil do njenega zakladka. Bolečina, ki jo vsaka preživi, je le del poti, ki jo moramo prehoditi, da na svet spravimo novo življenje. Če slednje zavedanje ohranimo tudi med samim porodom je porod neopisljivo lažji.
Mogoče je slišati neverjetno, vendar sem se jaz vedno najbolj od vsega veselila poroda.
Želim vam prelepe porodne izkušnje, kot so bile moje.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
)
