Kerensa*
|
Midva imava enak "problem", vendar se z njim že zdavnaj ne obremenjujeva več.
Skupaj sva 5 let in stanovanje, v katerem sva, je najino četrto v tem času (upam, da tudi zadnje), pa lahko na prste ene roke preštejeva sorodnike, ki so v tem času prišli na obisk. Tašča in tast sta bila povsod, o tem ni dvoma. In tudi razmeroma razumljivo je, da sta bila takrat, ko smo živeli najbližje njima (5 minut peš stran), največkrat pri nas. Ko smo se preselili v hišo, oddaljeno 5 minut vožnje od njiju, sta sicer prišla na obisk, pa tudi kaj pomagat kdaj, ampak ju je bilo treba pa že skorajda povabiti oz. jima vsaj posebej povedati, da smo doma in da naj se kaj oglasita. 5 minut vožnje jima je bilo očitno preveč. Sedaj, ko smo ponovno v stanovanju in to v Centru Ljubljane, pa sta bila tukaj samo enkrat - toliko, da sta videla, kje smo. Njun izgovor je tokrat nerodnost parkiranja oz. to, da je treba iti od parkirišča do stavbe 5 minut peš. Pa tašči še stanovanje ni všeč. Ja prav, važno, da je meni, a ne?
O ostalih sorodnikih pa skorajda ni vredno izgubljati besed. Jaz svojih takorekoč nimam. Imam strica (z družino), s katerim sem skregana in nimam nobenih kontakov z njim (ali s člani njegove družine), imam teto (in bratranca) na Krku, s katero se zelo poredko slišiva po telefonu, obiskali pa se nisva nikoli v življenju, in imam teto (z družino) v Kanadi, s katero samo veva druga za drugo, da obstajava, videli pa sva se enkrat pred cca. 25-imi leti (jaz se je sploh ne spomnim). Moj dragi pa ima sorodnikov malo morje. S svakinjo sva skregana (posledično se ne družimo niti s svakom), ena teta z družino živi 5 minut vožnje stran, pa ni bila še nikoli pri nas na obisku (nikjer), mi pa pri njej nekajkrat na leto, druga teta z družino živi 10 minut vožnje stran, pa je prav tako ni še nikoli bilo pri nas, stric z družino je prav tako 10 minut vožnje stran, pa ga še ni bilo na spregled (mi smo pri njih vsaj 1x na sezono), pred 4-mi leti je uspel enkrat in edinič priti bratranec z družino z eno uro, pa je tudi 10 minut vožnje stran, od 8-ih bratrancev in sestričen ni bilo nikogar razen ene, pa še ta takrat, ko je nekaj potrebovala, z ostalimi pa sploh nimamo kontaktov (samo vemo, da obstajamo), tete z Dolenjske ni bilo nikoli, strica (z družino) iz Zagreba tudi ne (pa je bil vmes v Ljubljani), tisti na Plitvicah pa se tako ali tako nikoli ne premaknejo iz vasi (mi pa smo vsako leto tam). Skratka - nič od nič, kar se sorodnikov tiče.
Nekaj časa sva se še obremenjevala s tem in razmišljala, kaj je narobe, da ne pridejo. Pa sva jim telefonirala, pa sva midva prišla k njim (celo povabili so naju), pa sva jih direktno povabila - pa nič. Potem sva pa ugotovila, da ni problem v naju dveh. Oz. da problema sploh ni. Če nočejo, pač nočejo. Niso nama ne mama, ne Bog, ne banka, torej lahko midva prav zadovoljivo živiva tudi brez njih (če oni lahko brez naju). In sva naredila še zadnje dejanje - k vsakemu posebej sva šla na obisk (ne v enem dnevu, seveda) in sva jim povedala, kar sva mislila. Da si sicer želiva, da naju obiščejo (kakor midva njih), ker to za naju pomeni, da smo družinski člani in v dobrih odnosih (skregani res nismo z nikomer, razen s svakinjo) in da nas zanimajo, ampak da se nama zdi pa nesmiselno vabiti, prositi in čakati, če oni nimajo te želje. In da tokrat vabiva zadnjič, ker ne želiva nikogar v nič siliti. Rezultat? Še vedno ni nikogar, midva pa manj zapraviva za telefon in bencin ter imava več časa.
Na obisk greva samo še k tašči in tastu (cca. 1x tedensko) in tam na trenutke slišiva (oz. nama povesta, seveda), kako so kaj sorodniki. Takrat pridejo do naju tudi vse tiste zavistne sorodniške govorice, ob katerih pa se danes samo še nasmehneva. Če je njim vseeno, da ne vidijo svojega nečaka, je nama tudi. Če so oni užaljeni, ker ne povabimo na rojstni dan, nama je vseeno. Če oni vihajo nos, ker niso dobili praznične voščilnice, ga midva nimava za kaj.
Oni so svoj svet, midva svoj. In oni so edini, ki se žrejo zaradi tega. Očitno pa še ne dovolj, da bi vstali in prišli na obisk. Kar tako naj ostane.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.Ko sem prišla iz porodnišnice sem bila res boga dvakrat šivana veliko krvi izgubila tast mi je nalagal na ogenj ker nisem mogla po stiopnicah,drugače pa noben ni poklical ali prišel več kot en mesec.Tako,ko sem šla lahko po stopnicah sem z mojim nesla hčerko dol.No razen mojih staršev.
,
dolžnost? 
uživava in se imava rada...
