|
blackcoffee -> RE: Božičkovi pomagači 2008 (11.1.2009 15:56:44)
|
Otika:
Punce, pa ne da ste se tako zaščitniške do svojih otročkov, da jih ne date nikomur? A smem vprašat zakaj ne?
..kakor komu. vse je tudi odvisno od ondosov. jaz sem se odločila za to, ker se mi to zdi prav in tako čutim.
dodatni razlog pa so energije, kot sem že pred porodom enx omenila, da so malčki, ki komaj privekajo na svet, zanje tako dovzetni. mesec dni je čas za mamico in očija. to je najmajn. ostali, naj pa čakajo.
mene je že to motilo, ko je moja mati vsak dan skakala okoli mene in ga gledala; tu in tam se ga je celo dotaknila - rokic. ker je pač smatrala, da če mi opere perilo, da v zameno lahko to pričakuje in je komaj čakala, da bom rekla, ja pa ga vzem v naročje.
jaz pa sem bila mrtvo hladna. hja. sem pač čudakinja. pa vam povem, nič ni brez razloga!
v meni je ostala neka bolečina, ko sem pred nekaj leti imela tri mlade muce, ki so se še dojile in sta jih ob moji odsotnosti odvlekla k sosedu kilerju, da jih je pokončal. ko sem se vrnila iz mesta, sta rekla, da je en par prišel po njih in vse odpeljal. sem rekla, če sta nora al zadeta, da me tako napizdujeta. itak nimajo mucki kaj za hodit od mame mačke, dokler jih ta doji. pa sta vztrajala pr svojem, da so že dovolj veliki, saj so že jedli tudi drugo hrano.
po 15 minutnem prerekanju in dretju, sem sedla na kolo in se odpeljala do kilerja.. btw ta je pred leti ubil zajce, ki sta jih mojadva veselo redila in potem še z večjim veseljem jedla. in sem ga šla 'prašat, če je fotr mucke k njemu prpeljal. prikimal je. potem sem le še vprašala, če so mucki še slučajno živi ali je masaker takoj izvedel. z bolečino v očeh, ko me je videl že vso solzno, sploh ni odgovoril. tulila sem kot majhen otrok celo pot domov. pa me je bolj kot smrt muckov prizadela njuna laž. in vedno, VEDNO! ko je bil kak maček bolan ali že ostarel, da bi bilo bolje, da umre, se nisem mogla NIKOLI posloviti od živali. navkljub mojemu prigovarjanju, kako pomembno je to zame, da se od živali poslovim, to počneta od nekdaj. češ, bom manj trpela. WTF??? kretena zarukana, ki me sploh ne slišita! z drugimi mački je bilo navadno tako, da sem jih še po teden dni klicala in iskala po dvorišču kot kak majmun in se čudila, kam zavraga bi se zatekli. pa so bili itak že mrtvi.
zdaj se čudita, kako da sem tako brezsrčna. ooooooo, ne! za sinka sem in bom najboljša mami na svetu.
konec koncev.. pa vas bom tako vprašala: kaj pa ima nekaj dni ali tednov star otrok od kogarkoli drugega, ki ni mama in kaj imajo oni od njega, k itak še ne zaznava okolice tako, kot jo bo čez dva meseca, ko bo že razločeval obraze?
žalostna zgodba z mamico-muco je bila taka, da je še nekaj dni iskala svoje tri zaklade in glasno mijavkla ter za njimi jokala. in za piko na i, so se ji vneli seski - dobila je mastitis in moja pametna mati, jo je še v takem stanju peljala na sterilizacijo. joj... sram me je, da vam to pišem, saj opisujem svojo mater. žal.
po kakšnem mesecu dni, je mama-muca napravila samomor na bližnji cesti. zjutraj, ko sva s fantom odhajala na delo, je videl ležati neko mačko na cesti pa se ni zavzel, da bi lahko bila naša. mi je pa omenil in tudi jaz nisem niti pomislila na to. kasneje me je poklicala mati in me vprašala, če sem kje videla mačko in da jo kliče že vso jutro. pa je ni. sem rekla, da ena na cesti leži in naj gre gledat.. deset minut za tem me je poklicala in jokala v slušalko, - kako brezsrčni vozniki!
jaz pa sem se odzvala hladno kot tuš in sarkastično na njeno 'bolečino'.
|
|
|
|