|
bonika -> psihično,čustveno,verbalno nasilje (1.4.2005 8:50:10)
|
Ali še kdo izmed vas doživlja takšnno nasilje?
pa ne s strani partnerja,ampak očeta,mama pa ga večinoma zagovarja-mene le redko,saj tudi sama to prenaša že 30 let-sploh je ne razumem kako more.
jaz s svojo družino živim v isti hiši,čeprav v "svojem" stanovanju,vendar nikoli ni nič prav,nihče se prav ne obrne,nihče nič ne zna in nič ne naredi,če pa kaj narediš ni prav in si totalen butelj...
odkar pomnim vpije nad menoj,z leti pa je temu dodano še zmerjanje,poniževanje,zaničevanje...
odkar se postavim zase kadar tuli name,je še slabše,potem sem vsega kriva jaz-se pravi da jaz vpijem nad njim.ampak meni je tega dovolj in smo se odločili da se odselimo v najemno stanovanje.zdaj sem pa spet grda,kako morem,on mi nikoli ni storil nič slabega... ampak besede marsikdaj bolj bolijo kot klofute,postala sem že prav depresivna,jaz hočem da ima moja družina lepo,mirno življenje,ni mi pomemben denar,ki ga bomo dajali za najemnino,samo končno bi rada mir-ali sem res tako čudna?
ne mislim se skregat s starši in pretrgat stikov,sem jim to tudi povedala,vnuke bosta imela lahko kolikor bosta hotela,pomagat bomo tudi prišli če bo potrebno,samo ne morem več živet tam in trpet vsega tega-česar po njegovem sploh ni,je vse le v moji glavi,če pa je bil prepir je bil zato ker nočem nikoli nič poslušat-oziroma ker sem se postavila zase.nočem da moji otroci prenašajo to,kar sem morala jaz,in verjetno bi tudi njih vedno bolj sekiral,ko bosta zrastla in začela misliti s svojo glavo-potem pride čas,ko je treba zatreti vse in vsliti svoja mnenja,misli in nazore...
sorry,ker tako nakladam,ampak moram si malo olajšati dušo,povejte svoja mnenja o tem da se odselimo,oče na primer zdaj hoče v meni vzbuditi ogromno občutkov krivde zaradi tega,sebe pa narediti za žrtev.
vem da bo za vse dražje,zanju in za nas,ampak če je to cena za mir,potem ni pomembna!
|
|
|
|