mojca345
|
IZVIRNO SPOROČILO: nogavicka80
Hvala, saj v bistvu to nekako vem, samo... :)...
Drugače pa sem se odločila, da če ne bo  , grem v lekarno šele čez en teden (upam, da bom zdržala) in ne tako kot prvič, ko sem šla kmalu po   .
takoj po slončkanju si šla...ta je lovska stara moja...lovska... ....mah sej vemo vse kak je...cel mesec zdržimo, pol pa k imamo nakalkulirane prihode smo pa vsak dan bolj živčne, pa vsak znak : aha, mogoče je pa ratalo ? v bistvu nas je po eni strani strah, da bo ratalo, ker ne vemo ali smo sploh pripravljene na to odgovornost na to ful spremembo v life-u, po drugi strani si pa tega zelo želimo, čeprav ne vemo od kje želja...en dan je padla z neba in je začela naraščat in naraščat...pol pa že pritiskat,da povzroča pravi stres...temu rečem "mati narava"...človeštvo mora naprej...maš pa take ženske, k ne čutijo nič, pa njihovi fantje so poženščeni in si ful želijo...
bila sem enkrat varuška taki družini..ona je bial arhitektka, pa si sploh ni želela  , pol pa sta čakala...pač deci so strašno potrpežljivi, če ženska reče, da noče otrok in čakajo...če pa je obratno, pa ženska ful trpi... ..in je potem zarad let, ker sta bila oba čez 30 popustila in sta imela prvega otroka. ne vem v kolikem času jima je ratalo. vem pa, da se ona sploh ni ubadala z nosečnostjo, med tem ko se jo me ful veselimo, in pričkaujemo slabosti..kar se men zdi bolj zdravo v življenju, kot pa to kar sem pri njej vidla...celotno nosečnost je delala in je koker pozabila, da je noseča... ..no pol je rodila z carskim rezom, zato ji je ritka ostala tak fajna, ja...potem je bila kmalu noseča z drugim, čeprav si tega tudi ni želela, se ji je bolj fajn zdelo..on je bil strašno busy, ni imel časa se sploh ukvarjat z otrokom...zato so najeli mene, ker mali je dobro shodil, ona je bila pa že kr 6 mesec nosečnosti...in se ni mogla več sklanjat....pa odveč ji je bil... ..v bistvu je bila še vedno na porodniški, ampak je hotlai imet frej za sebe vsak dan...en dan mi je tko ostal v spominu, k je mene bolel in še sama sem začela jokat...mali je skoz k mamici hodi, želel si je, da bi se ga dotaknila, objela, poljubila mu kako pravljico prebrala in se z njim igrala...ona ga je nenehoma zavračala..na živce ji je šel...v bistvu ko sem začela z delom, sem postala kr njegova mama, ker njej se ni dalo z njim ukvarjat... ..in mali je hodil do nje in se je obračala stran od njega, kot da ga ne vidi...pol je prišel k meni, z takimi solznimi očmi...krokodiljevimi...ni rabil besed, sem vedla takoj, zakaj je tako žalosten in še jaz sem postala zelo žalsotna...stisnila sem ga k sebi močno in je jokal, ni se mogu potolažit...ja seveda, če ga je mamica zavračala, on pa ni vedel zakaj...potem je šel spet nazaj k njemu, sem jo prosila, da ga objame...no in pol končno se je pomiril malo...ampak to je trajal samo res par sekund, nakar spet dol in "spizdi"....mislim groza, groza, groza...
in če tkole pomislim res...vrag, zakaj dajše takim ženskam otroke ??? take k si ga pa res želijo in si želijo biti z otrokom, se ukvarjati z njim in igrati...določenim pa ne rata iz meseca v mesec...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. No, bo že čas pokazal svoje - le težko je čakati in upati ...
tudi šele, ko naj več ne bi bil veljaven, zdaj pa ima 
plavajo v pravilno smer. 
!!! 
/ 
. ( tak pravi moj možek, pa me tolaži z tem, upam, da tebi tale stavek tudi kaj pomaga ) 
. Ja tut mi2 že kr neki časa delava na
- pa ne gre in ne gre.Upam, da bo zdej po odstranjeni pregradi kej bolš. Zdaj sem v 1. krogu po op. Držim pesti za tvoj skorajšnji
, no pa za svojga tut. pa za vse tiste, ki tako neučakano čakamo! 
