|
_katja_ -> RE: mali kričači NOVEMBERK 2008 (5.12.2008 21:08:06)
|
čao!
U danes je pa pestro pri nas. No Nace trenutno spi. Ampak smo imeli spet krčke. Sem nekaj narobe jedla. Zdaj pa hitro spat....
Aja sem dokončala svojo porodno zgodbo:
Vse skupaj se je začelo v sredo zvecer. Bila sem 8 dan čez rok. Naslednje jutro sem bila naročena na pregled v p. Zvecer sedim v kuhinji in zavijam eno darilo, pa pripravljeno sem imela vse za delo novoletnih čestitk. No zavijem darilo, vstanem in se mi malo vode vlije. Ful vesela, da se je koncno začelo[sm=smiley1.gif] Ura je bila 19,30. 20 minut kasneje sva bila v porodnišnici. Tam me pregledajo, še vedno skoraj čisto zaprta, maternični vrat zelo zmehčan in skrajšan. Ampak zaprta. Čutila sem rahle popadke v spodnjem delu trebuha, kot bolečine pri menstruaciji. V p. se preoblečem, grem na depilacijo in klistir. Rahel popadek na vsake toliko. Ob 22,30 pridem v porodno sobo, še vedno zaprta. Babca reče, da se še nič ne bo dogajalo, da gre mozek kar lahko domov in naj pride zjutraj. Da bo vsaj kaj spal. No in ker ni bilo predvideno nič kaj konretnega je šel ob 00,00 domov. Jaz sem bila priključena na ctg, vsake toliko kak rahel popadek. Nič hudega. Probam malo zaspat. Okoli 2 ure pa so se začeli malo bolj konkretni popadki. Noč se mi je ful vlekla. Vsak par minutk sem pogledala na uro. Proti bolečinam še nisem mogla nič dobit, ker sem bila še premalo odprta. Z dragim govorim zjutraj (6,00), pa mu rečem naj še ne prihaja, ker itaq še ni akcije-ne vem zakaj sem mu to rekla, ker sem si ful želela imet enga ob sebi, očitno zamegljen razum. No ob 7,00 pride nova izmena in tudi moji popadki so bili redni in močni. Babca mi je dala masko, da naj bi malo lajšala bolečine. Malo pred 8,00 pride mozek. Dobila sem še malo umetnih popadkov, pa proti bolečinam nekaj v žilo. Res sem bila nekaj časa čist zadeta, kot bi bla ful pod vplivom alkota[sm=smiley1.gif] Potem se pa spomnim več ali manj to, da sem ful predihavala popadke v masko in večino časa sem mižala, tako da nisem ravno spremljala doganja okoli sebe. Večinoma sem z rokami stiskala peno na postelji (dobro, da ni živa in ne čuti[sm=smiley1.gif], enkrat pa stisnem dragega za roko, pa mi je potem rekel, da si ni mislu, da imam toliko moči v rokah[sm=smiley36.gif] No popadki so bili, odpirala sem se potem tudi lepo. Bolj megleno se spominjam, da so mi odstranili ctg in so Nacetu, skozi nožnico, montirali na glavo sonde za spremljanje utripa. No potem je pa babca rekla, da bo pa treba ornk potisnt in sem in je prišel na svet najbolj lušten dojenček[sm=bravo.gif] Sama bolečina mi ni bila tolk huda, pa tud potisnt na konc mi ni bilo panike, sam problem je bil v tem, da sem bila celo noč sama tam v porodni. Ampak sej za drugič vem, da bo dragi skoz z mano, pa tud če tri dni rojevam.In tud on ve, da bo vztrajal z mano, tud če mu bom jaz zatrjevala, da ga res ne potrebujem ob sebi. Aja pa sivana sem bila malo, ampak je imel Nace pač veliko glavo.
To je to, zdej pa sibam spat!
nocko vsem!
|
|
|
|