Kako iz začaranega kroga... (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo


Pikapolonica -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 7:58:56)

… napak, ki sva jih z možem naredila pri skrbi in »vzgoji« najine Tie vse od prihoda iz porodnišnice domov. Začelo se je že prvo noč, ko sva jo ure in ure nosila po rokah misleč da joče zaradi krčev, pa je bila revica samo lačna. To smo ugotovili kakšnih deset dni kasneje, ko smo jo s patronažno sestro stehtali in ugotovili, da v tem času ni pridobila nič teže. PANIKA! In smo nabavili flaško ter umetno hrano in Tio seznanili s tem, kako fino iz flaške teče in kako se je treba veliko manj truditi kot pa pri dojenju. Pa so se začele najine težave z dojenjem, ki so se vlekle kakšne tri mesece, dokler pač jaz nisem obupala nad njenim in svojim vsakodnevnim jokom in mukah ob tem opravilu – in smo prešaltali samo na flaško (zaenkrat sicer večinoma z mlekom ki si ga izčrpam). No, ampak zakaj se zadnje čase tudi pri hranjenju s flaško obnaša nemogoče (joka, pljuva cucelj, se obrača stran….), to mi res ni jasno?!! Kakorkoli, prvo noč sva zaradi tistega joka požrla tudi najina prepričanja da Tia pa že ne bo imela dude in šla ob treh ponoči v dežurno lekarno ponjo. Zdaj je Tia nanjo navajena. In to tako, da brez nje ne sploh more več zaspati (še dobro da vsaj ponoči, ko jo pljune ven, večinoma spi mirno naprej). In, prvo noč in še mnogo naslednjih sva jo zaradi tega njenega joka ure in ure nosila po rokah. Uspavala na rokah. In zdaj imam. Ko nič nimam. Tia drugače kot na rokah niti slučajno ne zaspi. In to psotaja iz dneva v dan težje, saj je tudi sama iz dneva v dan težja.

No, kje sva naredila napako, da se ji je tako priskutila vožnja z vozičkom, mi pa tako ali tako ne bo nikoli jasno. Dobro, dokler je bila v košari, bi še razumela, saj gledati v tisto izjemno zanimivo streho je res nekaj finega… Ampak zdaj ko smo jo dali v športni voziček, zdaj bi pa človek pričakoval nekaj drugega. Morda veselje. Morda zanimanje za svet okoli sebe. Kaj pa vem. Vse kaj drugega pač, kot pa njen histerični jok vsak dan znova….

Pa to, da niti 5 minut ne more biti sama s sabo....

Ne vem, saj sem hvaležna. Hvaležna za to da sem jo dobila, to mojo pupiko. Hvaležna, da je zdrava. Hvaležna da se tako lepo razvija in napreduje. Ampak, jaz sem pa vsak dan bolj žalostna in utrujena.

LP, Pikapolonica :pika:




Seven* -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:07:33)

hey!!

To obdobje je pri dojencku zelo tezavno.. Jaz sem tudi komaj cakala, da sem ga prezivela.. Otroci so razlicni. Eni lahko pri miru 2 uri opazujejo okolico, nekateri pa zahtevajo nonstop pozornost.

Naj te potolazim. Moj Jakob je star 10 mesecev, pa se zdaj ne najdem casa, da bi si skuhala kosilo ali pospravila stanovanje.. Vcasih se cel dan niti ne pogledam v ogledalo.. Nic ne krivi sebe, otroci imajo razlicni temperament. Imas pac zelo radovednega otroka, ki zahteva nenehno animacijo, ker mu je mogoce dolgcas...

:rozica::rozica::rozica:




sarči -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:10:22)

Draga Pikapolonica WELLCOME TO THE CLUB! Mamo 3 mesce staro pupko pa je zadnje 4 dni tud taka,da joče ko ji ponudim didi,sem čisto paf,ker se bojim,da noče več didi,ampak flaško,kajti ko ji ponudim čajčka strastno pije,včeri je spila 600ml čaja ej!
Najbolj smo pa zanimive na sprehodu ko jst kot en butelj pham tisti težek voziček,z naročja pa se Sara smeji!
Čez dan ni varjante da bi spala,še kuhat moram z njo v naročju!
No vidiš,tak je to! V EM DA TE NISEM POTOLAŽLA AMPAK VSAJ VEDI DA NISI EDINA,KI JE V ZAČARANEM KROGU! Ajoj,velike črke-ma se mi ne da pisat znova!
:rozica::rozica::rozica:




Jančika_ -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:12:15)

Zaradi dude se sploh ne sekiraj, še vsi smo se je odvadili.

Uspavanje na rokah bo pa res najbolje čimprej ukiniti. Kako? Ne vem, ampak malo pobrskaj po forumu, po moje boš našla kak uporaben nasvet. Takole na pamet bi rekla, da brez malo usajanja sigurno ne bo šlo. Ampak glej na to kot na naložbo za prihodnost.

Pojma nimam glede hranjenja. Jaz sem ga dojila in se je tudi naredilo, da je kdaj tulil ko zmešan in ni hotel jest, potem ga je pa minilo in je čisto lepo papal.:zmeden: Mogoče poskusiš z drugim mlekom, drugimi flaškami?

In spet bom zelo koristna - ne sanja se mi, kaj je to z vozičkom, ti pa želim, da se kmalu porihta.




Lunca1 -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:17:52)

Ojla!

Ne vem kakšno flaško imaš. Ampak naša tudi pod razno noče več Aventovega siluikona, od kar imamo Nukovo iz lateksa.




HuAnita -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:19:13)

Pikapoka, n'č sekirat! A vsaj spite ponoči? Ker mi po novem ne... Semo spet prešaltali v skupno spanje, pa imam že danes pokrampan nos, ker ji je to ful zanimivo ponoči, včasih celo bolj kot ziza:bravo:. Bo že... enkrat! Ko pa bo, se zapijem!:)-
Pina je tudi vedno bolj radovedna, včasih je takoj zaspala v vozičku, po novem pa jo peljem na ročaju (!), sedi, pa gleda okoli - rada ima golobe, se ful ozira za njimi, pa drevesne veje... Sva kot ciganki, vsi naju gledajo, če se sem malo za luno, ampak se ne sekiram - je voziček na ročaju širok, da udobno sedi in opazuje, včasih tudi pol ure, potem pa se začne zvijati in vem-hopa cupa v voziček, pa sladko zaspi... Sem jo pa tudi nosila po rokah, pa voziček tiščala, ko se mi je parkrat pokalala na sprehodu, je pa grozno tečna, ker ne prenese, da je mokra ali pokakana:hudicek:.
Sicer pa - mislim, da gresta vsaj pri večini mamic zadovoljstvo ob otročku in utrujenost (ter žalost zaradi tega) z roko v roki...:zmeden2: Zakaj je tako, no, sem pa že prebutasta...

lp,
Hu:hudicek:Anita




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (31.3.2005 8:21:15)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Anonimen -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:21:19)

Ne vem kaj naj ti rečem drugega kot to, da boš to obdobje pač morala potrpeti. Meni je bilo najtežje od takrat, ko je hotela bit pokonci in vse videti do takrat, ko je shodila. Uspava se še vedno le ob dojenju. Vem, da sem sama kriva ampak saj veš, zdaj je prepozno. Poskusi jo počasi tega odvadit. Na silo pač ne gre, razen če si pripravljena poslušati njen rok ure in ure.
Kar se dude tiče je bilo pri nama povsem enako. Ne, Lea pa že ne bo imela dude. ja ja, takoj prvi dan sva jo šla kupit. Pa tudi na začetku ni spala brez nje, potem jo pa pri šestih mesecih kar naenkrat ni več hotela.

Z vožnjo z vozičkom isto-ne, meni se otrok že ne bo drl in izsiljeval, se bo vozil v vozičku. Ja ja, jokec stokec, pa je bila v naročju. Pri cca. 10 mesecih smo voziček povsem ukinili, ker je bilo potem potrebno njo nosit, pa zraven še voziček vozit. Smo nabavli eno marelo, jo vržemo v avto, če slučajno zaspi in jo damo tja. Drugače se pa prah gor nabira.

Je pa to zelo občutljivo obdobje za otroka, ko vsak dan spozna toliko novega in se toliko nauči. Povsem normalno je, da jo je strah biti sama. Ko bo večja se bo že navadila. Boš videla, iz dneva v dan bo lažje, do takrat pa poskusi uživati v tem kar imata zdaj.




Anonimen -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:27:24)

Mi smo v vozičku od začetka do konca imeli enake probleme, tako da smo lahko hodili le na krajše ture.

Nosila po rokah do spanja je jaz ne bi, malo joka ni še nikomur škodilo. Saj veš, kaj mislim. Če ti srce dovoli.




piščanc -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:47:57)

vsak dela napake, ne se sekirat, vse se da 'popraviti'. nekatere vidiš šel čez štiri leta ali kasneje, ampka nihče ni popoln.

po mojih izkušnjh se da vsaj do 6 meseca vsako stvar na lep način z malo vztrajnosti hito naučiti. glede nošenja pred spanjem smo mi pri tjaši to tako odpravili (naša je npr. zaspala samo na mojem trebuhu tik po dojenju), da sem jo tako uspavala vedno krajši čas, saj je jokala ko sem jo položila, pa spet znova v naročje, v posteljo itd. dokler ni zakapirala kaj hočem. niti ni potrebno, da jo pustiš jokati, samo vztrajna bodi, živce na maksimum pa bo. prvi dan težko, potem pa lažje. Tjaša je zamenjala žnj tehnik uspavanja. Samo sledi njeni želji in jo sproti prilagajaj svoji, malo jih je treba prelisičiti. duda, ja itak, se bo že odvadila pri kkašnih treh letih, ne skrbi.

vsak dela napake, pa ne samo prvič, tudi ko si že enkrat dal to skozi in misliš aha drugi otrok, bo pa super, no malo več že veš, predvsm to da se ne smeš sekirati. dokler pa se popolnoma ne prilagodiš otročku in se tudi on ne nauči vsega, pač delaš napake.




Taša -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:49:01)

Nevem kakšen nasvete bi ti lahko dala... Sama vem da niti prvič niti sedaj drugič hvalabogu ni bilo nobenih problemov-več ali manj za spanjem in z uspavanajem... Dojenje nam je in prvič in drugič super in brez problema steklo... Hvalabogu...
Bi pa jaz definitivno vztrajala pri tem, da :duda: ti ne bi zaspala na rokah... Mogoče se sliši kruto vendar bi jo jaz položila v posteljico in videla reakcijo... če bi se veliko jokala bi jo božala po glavici.....Nevem poskusi z takšnimi ukrepi, saj boš s tem sebi olajšala delo... Jaz Mašo zvečer po dojenju odložim v posteljico in zaspi.. hvalabogu... ni imela veliko krčev takrat pa ko jih je imela sem jo tudi jaz nosila okrog.. vendar je ritual za spanje ostal...
Kar se tiče vozička, jo jaz niti pod razno ne vzamem ven.. dam ji naslonjalo v najvišji položaj...pa gleda...Če je res bilo kdaj tako hudo... da je res tulila sem jo vzela iz vozička-potolažila potem pa dala nazaj v voziček... Ker je definitivno pretežka da bi jo jaz nosila po mestu, zraven pa še tišala voziček:zmeden::zmeden::zmeden:

Jaz upam da boste začarani krog čimprej rešili:rozica:




Bejba -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 8:53:51)

pikapolonica, vsak otrok je unikat, ki v tistem trenutku, ko pokuka na svet, s seboj prinese nek svoj karakter. Seveda je od staršev odvisno v katero smer se bo ta karakter razvijal, popolnom pa se ga nikakor ne da spremeniti.
Vsaka mama se nad nečim pritožuje, vsak dojenček in otrok ima svoje "fore" s katerimi kravžla živčke svojim staršem.
Jaz ti vsekakor svetujem, da čimprej ukinete uspavanje na rokah, ker bo vedno težje. Če ne gre drugače, pa bolj na trdo. Ko bo najhuje si govori, da je to bolje tako zanjo kot za vaju. Ko otroček joka, ti bolj trpiš, njemu ni tako hudo, to si zapomni. Položi jo v posteljico, ji poj, božaj, prižgi uspavanke, nekaj boš že pogruntala kaj ji ustreza. Verjetno ne takoj, čez čas pa vam bo ratalo, le verjemi v to.
Tudi jaz sem imela svoja načela kako bomo ravnali z našim otročkom, ko sem bila še noseča. Marsikatero načelo se je porušilo, načelo o samostojnem uspavanju in spanju pa je obveljalo do danes. Od prvega dne pa do danes ga niti enkrat nisva uspavala v naročju (razen, če je čez dan slučajno zaspal v naročju). To se nama je res obrestovalo, saj nimamo glede tega nikakršnih problemov, ne podnevi, ne zvečer. Položiva ga v posteljico, včasih parkrat popraviva dudo, prižgeva vrtiljak nad glavico in lepo zaspančka. Pa je bil tudi že jok in stok, a če veš, da je sit, previt, nima krčev, potem samo izsiljuje. Vstrajaj in obljubim, da vama bo uspelo :rozica:.

Kot sem napisala, mi imamo srečo z uspavanje, kar pa ne morem reči za nočno spanje. Vstajamo včasih tudi na pol ure, ker mu pade duda iz ust. Se mi že meša od tega. Smo tudi probali na trdo in mu je ponoči nisva hotela dati, pa se je tri noči drl, pa ni bilo nič boljše. Midva sva se pa v postelji držala za roke in zraven jokala. Mogoče bi mogla bolj vstrajati.

In tudi z vozičkom imamo probleme. Kakšen mesec se dogaja, da mu po kakšne pol ure ni več všeč v vozičku. A tudi tukaj vstrajam in ga ne jemljem iz vozička. Začnem rukati voziček, mu dam igračke, čaj,.... pa je potem spet dobro za nekaj časa in nato ponovim vajo. Ugotovila sem, da je vse ok, dokler ne rata zaspan. In kot da ne bi več znal ali hotel zaspati v vozičku. Potem je pa vik in krik, dokler le ni tako utrujen, da le zaspi. Ljudje me včasih čudno gledajo, a se ne sekiram. Ker vem, da ko ga bom prvič vzela iz vozička, bom mogla to početi vsakič, saj si tile naši falotki čisto vse zapomnijo.

Ne obupaj, tudi k vam prihajajo lepši dnevi, polni veselja in radosti. Boš videla :rozica::rozica::rozica:.

LP; Bejba




žiža -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 9:07:07)

Ta zarečen kruh je najslajši. Tud midva sva rekla, da dude pa pri nas ne bomo imeli. Danes pri skoraj 6ih mesecih pa sem ji tako zelo hvaležna :bravo: :bravo: Bo že prišel čas, ko se bomo tudi dude odvadili.
kar se tiče pa spanja je bilo tudi pri nas podobno. POtem mi je enkrat počilo in sem vztrajala do pol treh ponoči. Se niti ne spomnim več, katera je prva omagala, v glavnem po parih dneh se je zadeva unesla. Danes spimo 11ur v kosu v svoji postelji.
Mini je bilo grozno hudo v prvih tednih, če je ta mala jokala. Ker pač tak mali dojenček sigurno joka z razlogom, enostavno jo nisem mogla pustit jokat. Sedaj ko je pa že "velka" in nabrita pa moj srček že mal bolj utrjen je zadeva veliko lažja.
Glede hranjenja ti nebi vedela svtetovat, res poskusi z drugo flaško, mogoče s prilagojenim mlekom :zmeden2:
Pogum, voljo in vztrajnost pa se bo poštimalo
Držim pesti:rozica:




anaj -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 11:22:25)

Kaj naj ti rečem. Tudi moja je med takimi kot tvoja. Naša Žana ni hotela jesti pri meni kljub temu, da je bilo mleko odlično. Preveč je bila lenušček, da bi vlekla po steklenički je šlo lažje. Kmalu je kakršno koli mleko zasovražila in ga je popila le še v spanju. Zato smo jo morali prve 3 mesece uspavati na rokah, da je pojedla vsaj kakšen obrok. REZULTAT: Zaspimo naročju in še to samo pri mamici ali pri očku z mamičino pidžamo na rami (počasi nam uspeva tudi prez tega), mleka še vedno ne maramo ampak jemo vsaj jogurte.

Lahko ti rečem samo to potrpi bo bolje. TUdi jaz sem takrt skoraj obupala.

LP Jana:kuza:




ribica. -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 14:44:50)

Hej pikapoka, kaj naj rečem, tudi pri nas je bilo uspavanje samo na rokah. Pa tudi še vedno je. Rečete kar hočete, samo eni otroci so pač taki.Pri nas drugače ni šlo. Že iz porodnišnice je taka. Zaspi samo na rokah. Dokler tega ne doživite na lastni koži, ne morete vedeti. Tako da, modrovanje v stilu, pusti jo naj se malo joka, ali pa čimrej jo odvadi, ni vmesno. Pri nas zvečer nikakor ni zaspala brez guncanja. Potem mi je bilo pa že laže guncat jo gor in dol nekaj časa, kot pa jo cel večer dajt iz postle not in ven, in ji prigovarjat da naj zaspi. Enostavno ni delovalo. Zdaj, ob letu in pol se tega lotevamo, ko malo bolj razume. Gre na bolje. Smo se sprijaznili, kaj pa čemo.

Tudi moja mama mi je govorila v stilu, daj no, bo pa že zaspala v zibelki, malo jo zaguncaj, pa bo. Pa sem ji en večer odstopila to nalogo. Seveda ji ni ratalo. Ni se mogla načudit vztrajnosti tamale.Tako se je razblinil mit, da smo starši razvadili otroka,že v prvih dveh tednih.




Anonimen -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 20:14:50)

Ja, možno je tudi to. Verjamem.




Anja167 -> Kako iz začaranega kroga... (31.3.2005 21:13:25)

Pikapolonica,

saj ni vse, kar sta storila, napačno, no! Se mi zdi, da delata tako, kot se vama tisti hip zazdi prav glede na Tiine želje. A je to res napaka? To je najbolje, kar lahko in kar znata. Bog pomagaj, če je kakšna pot zato daljša, samo da vodi k pravemu cilju: Tiinemu (in s tem tudi vajinemu) zadovoljstvu.

Jasno je, da otrok zna samo eno - pojokati, če mu ni dobro. Mi se sicer še dojimo in nimamo dude, ampak vse ostalo, kar si navedla, je bilo pa pri nas zelo podobno. Uspavali smo se na rokah, jokali smo v vozičku, nismo znali biti sami s sabo. Pišem pa v pretekliku. Zato ker se nam je uspelo uspešno "odvaditi" vsaj nekaterih stvari. Zdajle bom napisala malo grdo, ampak pri otrocih je skoraj tako kot pri kužkih. Če jih hočeš česa navaditi, jih moraš malo natrenirati.

Naj opišem, kako sva se midva do zdaj uspavala podnevi. Ko je bil majčken, je vedno zaspal na rokah, tako da sem hodila gor in dol. Če sem ga odložila v posteljico, jok. Tako da sva potem dolgo podnevi spala kar skupaj (kar tudi ni tako slabo ;)). Potem ni hotel več spati ob tistih urah, ampak kasneje (jasno, dalj časa je zmogel biti buden), pa nisem dojela, pa sem ga začela guncati na mestu (tako fejst, z iztegnjenimi rokami). Seveda je bilo to potem nekaj časa nuja za zaspat. Potem je imel kar naenkrat 8,5 kg in je bilo to malo prehudo za mojo hrbtenico. In sva se začela zibati samo še sede na postelji in odlagati v posteljico takoj, ko je zaprl oči. Danes se ne guncava več, zatemnim sobo, dam ga v posteljico in čez nekaj časa zaspi. (OK, prej mora res še malo potelovaditi; še nisva osvojila, da bi zaspal v 3 minutah, ampak bo že enkrat tudi to). Skratka, otrok se mora navaditi na nekaj, kar ga vodi v spanje, v možganih se morajo ustvariti asociacije med določenimi stvarmi ali dogodki in spanjem. Zato je tudi tako pomembna rutina pred nočnim spanjem. Če jo boš odložila v posteljico, bo seveda nekaj dni jokala, ampak potem bo ustvarila novo asociacijo za spanje (v tem je finta doslednosti, o kateri so že pisale druge). Če nočeš, da bi pri učenju spanja v posteljici jokala, jo moraš pa do spanja pripeljati postopno, tako da med naročjem in posteljico osvoji neke vmesne znake za spanje.

Kar se tiče vozička: Naš se je kot majhen jokal takoj, ko se je zbudil (v voziček sem ga itak lahko dala samo, če je spal). Napenjalo ga je in ni maral, da ga premetava na trdem. Pa sva 3, 4 mesece hodila naokrog s slingom. Potem je bil pretežek za dvourne sprehode takega tipa in prišla je zima, pa sva začela z vozičkom. Jasno, jokal je. Kakih 10 minut, potem je pa zaspal. Ker sva šla vedno ven tik pred njegovo uro za spanje, je bil jok pravzaprav povezan z utrujenostjo (tako kot je jokal v avtu, če smo se ustavili na semaforju, samo kadar je bil utrujen, sicer pa ne). Tako se je, ker ga je potem vedno zmanjkalo, hitro naučil zaspati v vozičku, postopno povsem brez joka. Zdaj že nekaj časa v vozičku ne joka več. Dva meseca nazaj je še znal pojokati, če je bil lačen, no, zdaj pa tudi na lakoto pozabi, ker je vse tako zanimivo. Torej, z vozičkom še malo potrpite, mislim, da je njen domet zanimanja zdajle še bolj pri tebi, ne pri avtomobilih in ptičkih in listkih na drevesih. Njena pozornost za igrače in zmožnost igranja s samo sabo pa se bo razvijala vzporedno s tem, ko vam bo šlo tudi z vozičkom vedno bolje.

Pa ne bit žalostna, ker je Tia čisto običajen otrok in ti čisto običajna mamica (eto, že tukaj vidiš, da nas je veliko takih, ki smo šle ali gremo čez isto). To tako pač je! LP.




Stran: [1]