antoninap
|
Ojla punce Sploh ne vem, kje naj začnem ... najbolje, da s porodno zgodbo ... Na Prešernov dan sem še veselo špancirala po Kranju in uživala na sončku, no v noči na sredo, nekaj po polnoči, pa mi je odtekla voda. Več kot očitno sem se res zastonj sekirala, ali bom vedela, kdaj se bo to zgodilo Pot od spalnice do kopalnice še nikoli ni bila tako dolga! Za sabo sem pustila majhne lužice. Ko opravim na stranišču, zbudim mojega, ki se začne oblačiti. Pride na hodnik in me debelo gleda, češ ura je šele okoli enih, amnioskopijo, na katero me mora peljati, pa je ob 8-ih zjutraj. Mu rečem, da mi je odtekla voda ... izraz na njegovem obrazu je bil neprecenljiv Počasi se spakirava in odpraviva v porodnišnico, vsa vesela, da bo končno akcija, moj rok je bil namreč 4. februar. Me sprejme sestra, spiševe podatke, pride babca in me pregleda ... odprta še nič, materni vrat še nič zmehčan. "Kar na oddelek bo treba gospa, mož pa gre lahko domov." Veselje, lahko rečem, je v hipu minilo, saj sem si potek poroda predstavljala čisto drugače ... definitivno ne ločena od mojega . Sprejmejo me na ginekološki oddelek, kjer se je začelo čaaaaakanje. KR slovi po tem, da čakajo na naravni porod. Vmes mi dodajo antibiotike za zaščito otroka. V noči na četrtek imam rahle popadke, vendar ko se približajo na okoli 5 minut, se vse skupaj konča. Isto velja za noč na petek, čeprav takrat mi je bilo že vseeno, ker so se me usmilili in mi za petek napovedali porod z umetnimi popadki. Akcija naj bi se začela ob 6.30, vendar sem v spodnji štuk prišla šele kakšno uro kasneje. Tokratni pregled babce je bil bolj obetajoč ... odprta 3 cm, maternični vrat v celoti skrajšan. Vzamem klistir, v tem času že pride in okoli pol devetih grem v porodno sobo ... uno ta fancy Dobim mineralčke, ker sem se odločila za epiduralno, in umetne popadke. Po par minutah jih že čutim, vendar jih lepo predihavam. Pride anesteziolog in mi da EA, ki jo začutim v trenutku. Noge so malce težke, popadki pa so čudežno izginili ... oziroma bili so, šopal jih je na polno, jaz sem pa veselo kramljala s svojim na postelji in sestavljala SMS sporočilo o velikem dogodku ter delala seznam, koga vse je treba obvestiti. Vmes pride babca, odpiram sem zelo hitro, parkrat pritisnemo, pa spet počivam. Okoli opoldneva pa ni bilo več časa za čakanje, v sobo pride okoli 5 oseb in treba je bilo roditi! Dr. Reljić spleza na posteljo in pritiska na trebuh, na kar 2 minuti pred 13. uro začutim čudno smešno praznino in zagledam svojega sončka Od tu naprej je vse megleno ... očka prereže popkovino, jaz porodim še posteljico, malce me zašijejo in že se crkljamo. Brini se je na koncu mudilo na svet, tako da je preveč rinila z glavco in je bila kot simpson. V porodni sobi smo kar dolgo, ko me odpeljejo na porodni oddelek so še vedno obiski, tako da je dragi ostal do 17. ure. Brino so mi ponovno pripeljali šele okoli 9. ure zvečer. Naj najprej povem, da so v KR porodnišnici res vsi full prijazni, od A do Ž ... ampak zame je bilo bivanje tam mala nočna mora. Najprej nama ni steklo dojenje (za dodatek so mi povedali šele kasneje), Brina se posledično ni redila, na koncu je staknila še zlatenico Namesto da bi šli domov v nedeljo (potrebovali so namreč prostor, saj je ponoči rodilo 12 deklet ), sva odšli šele v torek. In to z velikim olajšanjem, ker sem imela zadosti bolnice in sem komaj čakala, da se pridružive , ki je tudi že komaj čakal, da njegovi punci končno prideta domov. Naša štručka zdaj pridno raste in je že presegla porodno težo. Popek nam še ni odpadel, upam pa, da do četrtka bo, ko naj bi se prvič kopali! Šivi so skeleli en dan, zdaj pa lahko sedim že tudi brez posebnega blazine Brina je zelo pridna, podnevi lepo spi in je, le ponoči je malce bolj živahna, ampak tudi to zaenkrat še gre
|