|
Pikapolonica_ -> RE: Katera voda je najboljša? (25.11.2008 13:06:20)
|
Kakšna je voda v plastenkah in steklenicah? NAŠE TELO VSEBUJE PRIBLIŽNO 70 % VODE, CELO RAZVILI SMO SE IZ VODE IN SE ŠE RAZVIJAMO (PLOD V MATERNICI). NAJPOMEMBNEJŠE TELESNE FUNKCIJE SO ODVISNE OD VODE, ZATO BI UMRLI, ČE BI BILI NEKAJ DNI BREZ NJE. VODA JE NUJNO POTREBNA ZA TRANSPORT SNOVI PO TELESU IN ZA IZLOČANJE STRUPOV IZ NJEGA. Zakaj se do vode obnašamo tako mačehovsko, čeprav vemo, kako pomembna je za naš obstoj? V bližnji prihodnosti jo bomo spet začeli spoštovati, postala bo pomembnejša od vseh naftnih vrelcev in zlata v bančnih trezorjih. Začeli jo bomo ceniti kot najpomembnejše živilo, drago jo bomo plačevali in za njo tudi umirali. Mogoče komu te besede zvenijo preveč dramatično ali kot pretiravanje in zastraševanje ljudi. Ta članek naj bi čim več ljudi na preprost in razumljiv način opomnil, da ne bi smeli pozabiti, kako pomembna je voda. Hkrati pa naj bi jih spomnil, da skrbi za dobro pitno vodo ni mogoče prepustiti samo zelenim ali drugim ekološkim zanesenjakom. Od dobre pitne vode je odvisen naš obstoj, zato naj bo tudi skrb zanjo vsakomur enako pomembna. VODA JE KOT TOVORNJAK Voda je v našem telesu zadolžena za transport snovi. Poenostavljeno povedano “prinese” koristne snovi do določenih organov, slabe pa “odnese” iz telesa. Pri tem sodelujejo srce, jetra, ledvice, žolč, črevo, kri, limfa ... Molekule vode si lahko torej predstavljamo kot tovornjak, ki vedno nekaj prevaža. Koliko vode potrebuje naše telo, si lahko izračunamo na zelo preprost način: na vsakih 25 kilogramov telesne teže potrebujemo en liter vode na dan, pri močnem potenju (šport, savna, druge telesne aktivnosti) pa dodatno količino. Po tej formuli bi morali moški, ki v povprečju tehtajo več, spiti več vode kot ženske. Vendar je zelo malo moških, ki dajo svojemu telesu dovolj vode. Mnogo več pa je tistih, ki spijejo do šest skodelic kave na dan, pa še kakšen sok in kokakolo, najraje pa se odžejajo s pivom ali vinom. Tistega, ki bi jim ponudil vodo, bi najverjetneje čudno gledali, morda bi celo spili požirek ali dva, več pa ne ... Zakaj? Ker sploh nimajo več razvitega občutka za žejo! Minister za zdravje Dušan Keber bi moral uzakoniti obveznost pitja vode, pa bi marsikdo, ne samo naši moški, živel dlje in bolj kakovostno. Podobno je pri otrocih. Zaradi ogromnih količin sladkanih čajev, raznih šumečih pijač, sokov in ledenih čajev, ki so jim dostopne, ne prepoznajo več, kdaj so žejni in kdaj lačni. Telo kriči po vodi, oni pa sežejo po čipsu in sladkarijah. ZGODBICA IZ STUTTGARTA Nečakinjo in nečaka vsako leto povabim na počitnice v Stuttgart. Glede skupnega bivanja imamo le dve pravili: za gašenje žeje je na voljo samo dobra voda (ob izrednih priložnostih sokovi), drugo pravilo, ki ga je treba spoštovati, pa je, da ne jemo sladkarij. Prav zanimivo je opazovati njun razvoj iz povprečnega slovenskega otroka v slovenskega otroka z občutkom za žejo. Prve dni jima voda bolj težko steče po grlu (drugega od grde tete ne dobita), po nekaj dneh pa se pulita za steklenico in prepirata, kdo bo prej na vrsti. Ko sežeta po vodi zjutraj, takoj ko vstaneta, vem, da sta spet odkrila svoj naravni nagon po pitju vode. Prvi pubertetniški mozoljčki čudežno izginejo, obraz jima sicer malo uplahne, tudi nekaj maščobnih celic izgine, vendar sta videti zelo zdrava in zadovoljna. Ko se vrneta domov, so starši navdušeni nad spre-membo. Sicer mislijo, da je to zato, ker se nekaj tednov niso videli, vendar je “drugačen” videz posledica pitja vode in razstrupljanja telesa. Mogoče pa bi bili naši šolarji bolj zdravi, če bi v šoli pri malici dobili dobro vodo namesto sladkega kakava? Moj mož je v svoji Stuttgartski ordinaciji za alternativno medicino organiziral informativni večer o vodi. Tako kot jaz nečake tudi on “sili” svoje paciente, naj pijejo čim več kakovostne vode. Predavatelj je povabljenim pojasnil, zakaj morajo piti dobro vodo, pa tudi, kje jo je mogoče dobiti. S seboj je prinesel dve preprosti napravi, s katerima je določil kakovost vode iz pipe, pa tudi kakovost vod iz nekaterih naprav za čiščenje vode. Rezultati so pokazali, da je bila kakovost vzorcev vod, ki so jih prinesli povabljeni s seboj, porazna. KOLIKO VODE POTREBUJEMO? Poleg tega, koliko pijemo (in da sploh pijemo), je pomembna kakovost vode. Če voda že vsebuje snovi, potem je tovornjak, ki bi moral prevažati snovi po našem telesu, že naložen. Voda, ki vsebuje veliko mineralov in pesticidov, našemu telesu ne koristi. Podobno je z drugimi pijačami, kot so šumeče pijače, pa tudi čaji, zato moramo poleg pijač, ki jih pijemo zaradi užitka, piti navadno vodo, ki jo potrebujemo zaradi zdravja. Vendar se moramo zavedati, da pijače, k jih pijemo zaradi užitka, dodatno obremenjujejo naš organizem, zato ta potrebuje še več vode. Moški s telesno težo 75 kilogramov, ki spije tri skodelice kave, eno kokakolo, dve pivi in en viski na dan, bi moral trem litrom vode dodati še najmanj en liter vode, da bi se iz telesa izločili strupi, ki jih je dobil z drugimi pijačami. Če se prehranjuje predvsem s hrano, ki vsebuje malo vode (to je predvsem hrana, ki je sila okusna, a slaba za zdravje), bi lahko dodali še kakšen kozarec vode. Moški, ki vsak dan spije štiri litre vode? Poznate koga? KAKOVOST PITNE VODE Kakovost vode je mogoče določiti na več načinov. Najboljša je seveda kemijska analiza, ki pove, kakšne snovi so v vodi. Kemijsko analizo vode morajo po zakonu opravljati vodna gospodarstva, lahko pa jo naroči tudi posameznik pri ustreznih laboratorijih. Tako so, na primer, nemški dobavitelji pitne vode zakonsko dolžni nadzirati približno 60 snovi v vodi. Še pred nekaj leti so morali nadzirati večje število snovi (približno 120), a ko so testi razkrili porazno poslabšanje kakovosti vode, se je nemška vlada odločila za podobno potezo kot pred časom slovenska, znižala je mejne vrednosti in zmanjšala število nadzorovanih snovi. Čisto vseeno je, če pregledajo 60 ali 120 snovi, ker samo v poljedelstvu uporabljajo 300 različnih snovi, ki so v pesticidih, herbicidih in fungicidih. Tu so še rastni hormoni in antibiotiki iz živinoreje, k onesnaženosti vode pa prispevamo tudi mi sami z uporabo detergentov in različnih čistil. Največji problem so snovi, ki jih v kanalizacijo spustimo z urinom. Ostanki različnih zdravil, ki jih niti v čistilni napravi ne morejo prečistiti, pridejo v vodotoke. Najbolj problematični so hormoni iz kontracepcijskih tablet, ki jih lahko prek pitne vode zopet zaužijemo. Tudi moški! Ko moški zaužijejo ženske hormone, se v njihovem tele-su začnejo dogajati spremembe. Manjša poraščenost (no, ja, zdaj so v modi manj poraščeni moški, nekateri se celo brijejo, pa ne samo po bradi), manj mišic, bolj ženstvena oblika okostja (nič več trikotnika, ampak zaobljeni boki) in najhujše: neplodnost ali vsaj zmanjšana aktivnost spermijev. Število parov, ki so fizično zdravi, pa kljub temu ne morejo zanositi, je vedno večje. Kako zaskrbljujoče je stanje, je ugotovilo nemško ministrstvo za zdravje. V nemških rekah so v povprečju namerili 2 mikrograma ženskih hormonov na liter vode. Že 0,5 mikrograma na liter pa je dovolj, da ribe spremenijo spol. V nekaterih rekah tako plava samo še 30 odstotkov samcev in 70 odstotkov samic. Za nekatere moške bi bil to mogoče raj na zemlji, za obstoj rib (in ljudi) pa je to razmerje pogubno. Mnogi zdravniki in zdravilci so že prepričani, da je posledica uživanja slabe vode (ali sploh nobene) tudi vedno večje število pacientov s kroničnimi boleznimi, težavami v delovanju ščitnice (hormoni v vodi), velik porast alergijskih bolezni (nezadostno izločanje strupov), nepravilen razvoj zarodkov in neplodnost. POTREBUJEMO MINERALE IZ VODE? Posebno poglavje so minerali v vodi. Težko je sprejeti dejstvo, da so minerali, ki so v vodi, za telo samo dodaten balast, ki po nepotrebnem zaseda prostor na “tovornjaku”. Podjetja, ki polnijo mineralno vodo, so desetletja prepričevala ljudi, kako pomembni so minerali v “njihovi” mineralni vodi. Dovolj mineralov, dobra prebava, preprečevanje nastanka osteoporoze so njihovi glavni argumenti. Nihče pa potrošnikom ne pove, da so minerali v mineralni vodi anorganskega izvora in za telo le malo uporabni. Ja, potrebujemo minerale, vendar tiste iz sadja in zelenjave, ki so organskega izvora. Voda ni več to, kar je nekdaj bila. Namesto k vaškemu studencu ali izviru, gremo danes k vodovodni pipi. Odvisni smo od tega, kar nam pošlje vodno gospodarstvo. Voda, ki jo dobimo iz pipe, pa je lahko še slabše kakovosti, saj mora priti do nas po kilometrih cevi. V kakšnem stanju so glavne vodovodne cevi, lahko samo slutimo. Tudi cevi v hiši velikokrat niso dobre za naše zdravje, celo enako škodljive so lahko kot rastni hormoni, ki jih dobimo od dobro rejenega pujska z bližnje farme. ENERGIJA V VODI Kakovost vode lahko ocenimo še iz enega, za nekatere mogoče spornega stališča: kako je energijsko kakovostna oziroma, koliko vitalnih snovi je v njej. Izvirska voda pri izviru je polna energije in po polarnosti desno vrteča. Koliko energije ima voda, lahko izmerimo z bovisi, polarnost pa določi vsak dober radiestezist s tenzorjem ali bajalico. Energijsko kakovost vode zelo dobro prikazujejo kristali vode, če vodo zamrznemo in kristale opazujemo pod mikroskopom. Vodovodna voda nima kristalne strukture, izvirska jo ima, kar je v svoji knjigi Spomin vode (Messages from water) lepo dokazal Japonec Masaru Emoto. Naši predniki niso imeli dostopa do vode, bogate z minerali. Pili so studenčnico in prali s kapnico, ki vsebujeta malo mineralov. Do mineralne vode niso mogli, ker se je nahajala nekaj sto metrov pod površjem, z izjemo redkih izvirov. Zdaj pa vodo črpajo (tudi večino ustekleničenih vod) in jo po ceveh pošiljajo do uporabnikov. Pri črpanju in transportu se poruši struktura vode; namesto desno vrteča postane voda levo vrteča in v telesu ne more opravljati svoje funkcije. Nenehno zniževanje dopustnih mejnih vrednosti strupenih snovi v vodi tudi ne kaže na pravo pripravljenost okoljskega ministrstva in vlade, da bi se reševanja problema lotili resno (in dolgoročno). Na nek način je to razumljivo, saj za pitje in kuhanje porabimo samo pet odstotkov pitne vode, največji delež preostalih 95 odstotokov vode porabita industrija in go-spodinjstva za pranje, umivanje in zalivanje. Zaradi petih odstotkov se državi, ozko ekonomsko gledano, ne “splača” pridobivati bolj kakovostne pitne vode. A to bo za ohranitev pitne vode vendarle prej ali slej treba narediti, pa še marsikaj drugega tudi. POMAGAMO SI SAMI Tako smo prisiljeni poskrbeti sami zase. Kemijsko bolj čisto vodo dobimo z različnimi napravami za čiščenje vode. Najboljše so tiste, ki delujejo na principu povratne osmoze. Malo naprav za čiščenje vode pa vodi lahko spremeni polarnost (iz levo vrteče v desno vrtečo) oziroma jo energijsko obdela in povrne vodi strukturo, ki jo je izgubila. Pred nakupom katere od naprav za čiščenje vode naj vam proizvajalec z neodvisnimi laboratorijskimi testi dokaže, kaj vse zmore naprava. Aparati lahko ustvarijo samo tako imenovano mlado izvirsko vodo, kjer se struktura vode ohrani nekaj tednov. V stari izvirski vodi, ki jo najdemo v naravi ob izviru, pa je struktura trajna. (Rezultati merjenja prevodnosti vode v mikros/cm. za primerjavo: ustekleničena francoska voda volvic ima približno 200 mikros/cm in velja za srednje dobro ustekleničeno vodo na nemškem trgu.) Ena izmed alternativ pitju vode iz vodovoda in če nimamo aparata za čiščenje vode, je pitje ustekleničene vode. Ker me je zanimalo, kakšna je kakovost slovenskih ustekleničenih vod, sem na predavanje prinesla nekaj vzorcev. Na žalost sem pozabila na vodo iz pipe, vendar bom naslednjič naredila tudi to. Ne verjamem, da je boljša kot Stuttgartska (ali pač?), ki smo ji namerili od 600 do 1000 mikrosiemensov/cm, odvisno od predela mesta. Z enoto mikrosiemensi na centimeter označujemo prevodnost tekočine. Več trdnih snovi (oziroma njihovih ionov) je v vodi, bolj je prevodna in večja je izmerjena vrednost. Postopek merjenja je preprost: merilno napravo, veliko kot denarnica, potopimo v kozarec z vodo in že čez nekaj sekund se na ekrančku pojavi izmerjena vrednost. Dobra voda bi morala imeti čim nižjo prevodnost, to se pravi, čim manj snovi na “tovornjaku”. Najboljše vode (nekatere izvirske, pa tudi nekatere prečiščene vodovodne vode) imajo vrednost od 20 do 40 mikroS/cm. Vse testirane slovenske ustekleničene vode so imele veliko višjo prevodnost, kot pa jo telo potrebuje. “Zmagovalec” je izvirska voda, ki jo za SPAR črpajo in polnijo na področju Radomelj, najslabše pa se je po pričakovanju odrezala voda IZVIR iz Radenske, ki je polna mineralov in verjetno še česa. Moj mož ni čisto zadovoljen s posplošeno trditvijo, da so minerali v vodi slabi, ampak pravi, da je treba pogledati, kakšni minerali se v njej nahajajo. Slaba za zdravje je na primer voda z veliko natrija (obremenjuje ledvice), bolj sprejemljiva pa je vsebnost hidrogenkarbonata (soda bikarbona), ker je bazičen deluje proti zakisanosti telesa - acidozi. Na nekaterih steklenicah smo našli tudi podatke o meritvah prevodnosti, vendar so bile vrednosti veliko nižje, kot smo jih izmerili mi. Včasih vode vsebujejo tudi klor, kar je skoraj vedno znak, da so vodo klorirali, da so jo razkužili in podaljšali njeno obstojnost. V tujini za konzerviranje vode uporabljajo ogljikov dioksid, ozon ali radioaktivnost, kar pa na embalaži ni označeno. Še večji problem so plastenke. Snov, iz katere so plastenke, že po desetih minutah odda v vodo snovi, ki delujejo podobno kot hormoni (pa smo spet pri ribicah). Bi se zato morali navaditi govoriti o vodi v plastenkah, ne pa o ustekleničeni vodi? Ali bodo proizvajalci začeli točiti vodo tudi v steklenice iz temnega stekla? Saj sta pivo in vino tudi v temnih steklenicah, zakaj ne bi bila še voda, ki je za zdravje mnogo pomemb-nejša? VODA ALI SLUZASTA MLAKA Po merjenju prevodnosti vode smo vedeli, da so v vodi neke snovi, nismo pa si mogli predstavljati, kaj to pomeni. Predavatelj je zato prinesel še eno preprosto napravico, ki je znana pod imenom indikator TDS (to-tal dissolved solids). Z njim ne moremo iz-meriti, koliko in katere snovi so v vodi, lah-ko pa te snovi naredimo vidne. Naprava deluje na podobnem principu kot elektroliza, samo da se zaradi izmenične napetosti med elektrodami trdni delci ne nabirajo na elektrodah, ampak prosto plavajo v vodi. Preizkus smo naredili z vodama z najvišjo in najnižjo izmerjeno prevodnostjo (Spar in Izvir). Voda Spar je bila že na pogled bistrejša in bolj prijazne barve, voda Izvir pa motna in polna zelene sluzi. Izven poskusa smo testirali za mnoge najboljšo slovensko ustekleničeno vodo Juliano, ki pa se na pogled ni razlikovala od vode Spar, saj obe črpajo v Alpah. Vse vode, ki smo jih testirali tisti večer in so imele visoko prevodnost, so po testu z indikatorjem TDS tudi zelo smrdele. Merilni aparat TDS lahko naredi vidne na-slednje snovi v vodi: aluminij, amonij, arzen, barij, bikarbonate, svinec, bor, bromide, kadmij, kalcij, kloride, klor, krom, cianide, železo, fluoride, kalij, baker, magnezij, mangan, natrij, nikelj, nitrate, pesticide, fosfate, živo srebro, žveplo, selen, srebro, silikate, stroncij, sulfate, cink. Probleme z vodo pa imajo tudi naši štirinožni prijatelji. Veterinarji opažajo, da je vedno več psov z okvarami ledvic. Hranijo jih z močno soljeno pasjo hrano, polno dodatkov in barvil, ki jih pasji organizem ne more izločiti, ker tudi psi ne pijejo dovolj. Jim lastniki ne dajo vode? Ne, psi ne pijejo, ker jim vodovodna voda ne “diši”. V našem bloku imamo zelo razvajeno muco Piko. Kogar ne mara, mu piha v obraz, je samo izbrane delikatese in ni nikoli marala piti vode. Ko ji je lastnica nalila vodo Juliano, je Pika spet odkrila pitje vode in si s tem podaljšala življenje za še nekaj mačjih let. Kaj pa mi?
REZULTATI TESTIRANJA MicroS/cm Dana H2O Izvir Juliana Oda Spar Tiha Zala 621 364 670 350 493 305 600 515 MicroS/cm odlično čiščenje telesa in izločanje strupov dobro čiščenje telesa in izločanje strupov manj dobro čiščenje telesa in izločanje strupov čiščenje telesa in izločanje strupov ni več zadovoljivo nobenega učinka na čiščenje telesa in izločanje strupov voda deluje sama obremenjujoče zelo obremenjujoče 30 do 50 60 do 100 110 do 130 140 do 250 300 do 500 600 do 1200 več kot 1200 HELENA GOLENHOFEN
|
|
|
|