pomladno_dete
|
Nič narobe Kako zanimivo, kajne, ljudje smo še vedno vsi prestrašeni, ko gre za v določenih pogledih tako močne in vplivne sisteme, kot je recimo zdravstvo . Seveda lahko zahtevaš kadarkoli. Tudi čez 10 let - če bo člen Zakona o pacientovih pravicah, ki govori o tem, takrat še v veljavi - srčno upam, da bo , kakršnokoli drugačno ravnanje bi bilo namreč nesmotrno tako s stališča pacienta kot tudi s stališča zdravnikov, saj tudi zdravniki sami pravijo, da smo pacienti SAMI odgovorni za svoje zdravje, kajne. Neoviran dostop do dokumentacije o lastnem zdravju je pravica, ki podpira to našo odgovornost. Gre skratka za dokumentacijo o TVOJEM telesu, TVOJEM zdravju, in do nje imaš vso pravico, ne glede na to, kdaj se jo odločiš zahtevati. Institucije pa zaenkrat včasih še delajo težave v zvezi s tem, ker so bile do zdaj navajene drugače - ne se odgnat, zahtevaj, kar ti pripada. Saj pravim, če slučajno ne bo šlo, je tu na srečo informacijska pooblaščenka. Evo, link do omenjenega zakona. Člen, ki o tem govori, je tale, citiram: "12. Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo 41. člen (način seznanitve z zdravstveno dokumentacijo) (1) Pacient ima ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan zagotoviti, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo. (2) Pacientu oziroma njegovemu pooblaščencu ali drugi osebi, ki ima pravico do seznanitve, se omogoči seznanitev pod pogojem, da je zagotovljena njihova identifikacija in izkazana pravna podlaga. (3) Izvajalec zdravstvenih storitev mora pravico iz prvega odstavka tega člena pacientu omogočiti takoj ali najpozneje pet delovnih dni po prejemu zahteve. Pacient lahko pri istem izvajalcu zdravstvenih storitev vloži zahtevo največ dvakrat mesečno. (4) Izvajalec zdravstvenih storitev lahko za izvajanje pravic iz prvega odstavka tega člena zaračuna materialne stroške preslikave oziroma druge reprodukcije in posredovanja v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. (5) Poleg pravic iz prejšnjih odstavkov tega člena ima pacient pravico zahtevati: – da se dodajo njegove pripombe k zapisom v zdravstveni dokumentaciji, – osnovna ustna pojasnila o vsebini zdravstvene dokumentacije, razen kadar pacient prejme izčrpna pojasnila na podlagi 20. člena tega zakona, – izčrpna ustna pojasnila o vsebini zdravstvene dokumentacije, če glede posameznih delov dokumentacije ni prejel pojasnil na podlagi 20. člena tega zakona. Izvajalec zdravstvenih storitev mu mora omogočiti uresničitev pravice iz prve in druge alineje tega odstavka v roku iz tretjega odstavka tega člena, uresničitev pravice iz tretje alineje tega odstavka pa v 15 dneh od prejema zahteve. (6) Osebe, ki so po zakonu ali po pooblastilu pacienta upravičene do odločanja o pacientovi zdravstveni oskrbi, imajo pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo pod pogoji in na način, določen v prejšnjih odstavkih tega člena, le kadar imajo pravico odločanja o konkretni zdravstveni oskrbi pacienta in v obsegu, ki je potreben za odločanje. (7) Za uresničevanje pravice po tem členu lahko pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, pisno pooblasti katero koli osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. (8) Pri uresničevanju pravice po tem členu je treba upoštevati tudi določbe prvega odstavka 22. člena tega zakona. (9) Pacient ima na podlagi smiselne uporabne določb prejšnjih odstavkov tega člena pravico do samostojnega dostopa do svojega elektronskega zdravstvenega zapisa in podatkov v informacijskem sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja, če zdravstveni sistem to omogoča. (10) Pacient in druge upravičene osebe imajo ob kršitvi določbe tega člena pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Za postopek pred Informacijskim pooblaščencem se poleg določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, smiselno uporabljajo tudi določbe 10., 11. in 12. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A). Izvajalec zdravstvenih storitev se v tem postopku šteje kot prvostopenjski organ. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi za postopek po petem odstavku 42. člena in sedmem odstavku 45. člena tega zakona." V praksi to pomeni, da pošlješ zahtevo (v parih stavkih, ni treba niti pojasnjevati, zakaj bi to rada dobila) po porodnem zapisniku v porodnišnico, kjer si rodila. Vpogled in prepis oziroma fotokopiranje (zakon navaja, da mora biti prisoten zdravnik, morda pa ti lahko pošljejo tudi po pošti na dom, to pa ne vem, ali gre ali ne, vsekakor ima smisel vprašati) ti morajo omogočiti takoj oziroma v petih delovnih dneh. LP
|