IZVIRNO SPOROČILO: opatija

Včeraj je šel Nikec k mojim in sva šla z [sm=love.gif] malo ven, od zjutraj pa sem čisto sama, ker je moj že navsezgodaj odšel s svojimi postavljat prikolico. Najprej sem bila navdušena nad tem solo vikendom, sedaj me pa kar zvija. Nik se ponoči še kar zbuja ker divje sanja, ali pa žica za mleko, pa čaj bi bil, ali pa bi šel k meni v posteljo .... Ko se to združi še z nočnim lulanjem in premetavanjem po postelji, sem večinoma neprespana. No, ko pa sem imela priložnost da bi se naspala, sem se zbujala, ker mi je manjkalo da me moj fantiček zbuja. Sem smotana a? [sm=smiley29.gif] Še dobro, da mi mama poroča kaj kej dela, ker bi se mi zmešalo. Najbrž sem res preveč navezana nanj, saj je star dve leti, pa je to šele drugi vikend, ko bo spal pri mojih, jaz pa sem čisto fertik Če nič drugega, moram malo povaditi za v porodnišnico, da ne bo potem poplave solz. Ko sem rodila Nika, sem jokala od sreče ko sem ga prvič zagledala, potem pa vsakič ko sem ga pogledala, ker se mi je zdel takooo luškan in sploh moj težko pričakovani sinček [sm=smiley36.gif] Najbrž bodo tokrat hormoni divjali enako, poleg novih čustev pa bom pogrešala še tamaučka in me bo skrebelo, kako bo prenesel spremembo. Me kar skrbi, kako bo, ko bosta prišela z [sm=love.gif] prvič na obisk pogledat bratca, da ne bodo iz mojih oči lili slapovi. No, a vidite s čim se že ukvarjam. Od teh hormonov imam same čustvene izlive[sm=smiley29.gif] Vseeno bom hvaležna, če bo katera delila izkušnjo, kako je ob rojstvu drugega otročička, da se malo pripravim[sm=smiley36.gif]

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Na nekem drugem forumu sem zasledila, da je Sulfinija v bolnici in naj bi tam ostala do poroda.