IZVIRNO SPOROČILO: lenika

Imaš samo dve možnosti. Odloči se hitro in naredi po hitrem postopku. Ali se preseli na svoje ali pa naredi svoj vhod in svoje priključke za plin, elektriko, vodo.
Aja je pa še tretja možnost, da se preseliš k njemu, samo razmisli, če bosta tam pa imela svoje stanovanje, če bo več intime in miru kot tukaj.
Pa čimprej se odloči, če ne boš zopet ostala sama.

IZVIRNO SPOROČILO: bumerang

Problema tukaj sta dva.
Prvi, največji, da te mama sploh ne jemlje kot odraslo in samostojno osebo ampak si še vedno otrok, ki ga je treba usmerjat in kontrolirat.
Drugi problem pa je tvoj fant, ki je reagiral zelo nezrelo. Glede na njegovo reakcijo jaz niti približno ne bi razmišljala o njem kot o potencialnem partnerju. Če mu nekaj tako bedastega gre v nos, kako bo šele reagiral ob resničnih problemih? Glede na to, da je nesposoben prilagajanja, ga mirno pozdravi, pred naslednjim pa najprej uredi svoj odnos z mamo in vhod in števce lastnega stanovanja.

IZVIRNO SPOROČILO: bumerang

Problema tukaj sta dva.
Prvi, največji, da te mama sploh ne jemlje kot odraslo in samostojno osebo ampak si še vedno otrok, ki ga je treba usmerjat in kontrolirat.
Drugi problem pa je tvoj fant, ki je reagiral zelo nezrelo. Glede na njegovo reakcijo jaz niti približno ne bi razmišljala o njem kot o potencialnem partnerju. Če mu nekaj tako bedastega gre v nos, kako bo šele reagiral ob resničnih problemih? Glede na to, da je nesposoben prilagajanja, ga mirno pozdravi, pred naslednjim pa najprej uredi svoj odnos z mamo in vhod in števce lastnega stanovanja.

IZVIRNO SPOROČILO: rija

no, bumerang, nekaj tako, bom uporabila kar tvoje besede, bedastega, pa od tebe že dolgo ni bilo.....

IZVIRNO SPOROČILO: Pacota

Tudi mojega moza sta starsa v vsem komandirala, ga v vsem usmerjala... in dokler nisva prisla skupaj in sem mu pricela odpirati oci, da mu ni treba tega prenasati in da lahko zivi svoje zivljenje brez slabe vesti,dokler ni tega tudi v sebi obcutil in dojel, ju je se velikokrat ubogal. Velikokrat je njuna volja vplivala na najino zivljenje in takrat sem bila jaz tista, ce on ni zmogel, da tega nisem dovolila. Tudi njima sem povedala, da je njun sin odrasel in da naj se temu primerno obnasata, tudi zato, ker jaz ne zelim otroka ampak moza.

Pomembno pa je, da je moj moz vedno stopil na mojo stran in ne na stran starsev. Ce bi bilo drugace, bi tudi jaz odsla proc. 

Trajalo je pet let, vendar ima in imava danes mir pred njima. Moj moz ju vcasih gladko zavrne, kdaj pa ju preseneti z cim in sta tega vesela. Spoznala sta, da je samostojno bitje, ki ni odgovorno za njuno sreco, da jima ne bo nic pomagal ali ju ubogal zaradi obcutka krivde, ampak le ce bo imel cas in z ljubeznijo. Na domaci njivi ne postori nikoli nicesar, saj si je ni zamislil on, onadva pa si naj nalagata kolikor zmoreta.

Midva sva pricela to pot njegove osamosvojitve in njihovega spoznanja, da je sin odrasel tako, da se sva za 3 leta preselila v podnajemnisko stanovanje, kjer sva se tudi sprobala, ali nama skupno zivljenje uspeva. Nato sva se vrnila k njemu domov v njegovo stanovanje in uredila vhod...ter pricela aktivno delati na odnosih.

Zid je zaenkrat se vedno visok, vendar pocasi ze lahko izgublja visino.

Moj komentar se je nanašal na reakcijo tipa. Ko mu nekaj ni prav, spakira in gre in partnerka je takorekoč že skoraj bivša. Zrel človek se tako ne obnaša. Ko mu nekaj ni prav, se usede s tistim, ki mu povzroča težave, in poskuša problem rešit. Ne pa spakirat in it.

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Hm, po moje je malo odvisno v katerih letih se ti to zgodi - starejši s(m)o manj prilagodljivi... Pri 21ih se ti zdi hecno, da fant ne upa povedat svoji mami, da je že probal alko, ampak to je takrat njegov problem, ne obremenjuješ se s tem, ker se ne sekiraš, ali je pravi ali ni, pač ti je lepo z njim in ej to dovolj... Pri 30ih tega ne bi niti približno tolerirala, bi se mi zdelo zamalo, da je taka "reva", pa hočeš se zanest na očeta svojih otrok... Pa gre za istega fanta .
In če že  v štartu v teh letih ugotoviš, da obstaja nek zelo hud problem, verjamem, da dostikrat rečeš: pa kaj mi je tega treba, rajši poiščem nekoga, s katerim ne bom imel tako hudih problemov že na začetku... Kasneje se itak kakšen najde .

Se pa strinjam, da se morata prilagajat oba in mislim, da fantje v teh letih po pričevanju punc v tridesetih kar precej igrajo na to karto, da se pač njej bolj mudi (biološka urca pač tiktaka, nimaš kaj) in so se zato manj pripravljeni prilagajat. Punce pa niso tako samozavestne, da bi jih nekam sunle in rekle: "Kaj je zdaj to: hočeš bit z mano ali ne? Če hočeš, mi to dokaži in se tudi ti malo prilagajaj!" Ker se pač bojijo, da bojo izgubile potencialno primernega kandidata in da bojo spet 2-3 leta iskale naslednjega, pa da bo potem že prepozno za ... Ne rečem, da je pri vseh tako, sploh ne, ampak imam občutek, da fantje to dostirkat malo izkoriščajo... Ker pri 20ih fant dobro ve, da če ne bo ok, bo punči lepo spokala, ima še ves zlati čas na svetu, da najde takega, ki ji bo sedel... pri 30ih je časa manj, pa tuid več je oddanih in punce včasih panika grabi in fantje to izkoriščajo... "če češ bit z mano, jaz sem tak pa tak, pa konec..."

IZVIRNO SPOROČILO: Pacota
Upam, da razumes .