|
ronja -> RE: Neverjetno,kajne (24.11.2008 12:19:33)
|
to so tudi njegovi otroci, tudi sam bi moral spoštovati besedo očka, če jo hoče slišati.
Tudi če se ločiš, bo on še naprej očka in še vedno bo slišal to besedo! In to, da pač naredi enkrat eno napako, ga ne naredi slabega očeta! (pa moj oče ni varal, niti nobenn moj fant ne).
In čeprav ne verjameš, se da živet srečno tudi po prevari - jaz jih nekaj takih parov poznam. Seveda pa ne tako, da se vse to pomete pod preprogo, ampak tako, da se najde razloge za neumnost in se jih odpravi.
ajapub, vsakemu se zdi njegova bolečina najhujša. Mene moj lubi še ni tako zelo prizadel, da bi lahko bila kaj pametna, vendar pa ko berem te teme tu, vidim, da stvari, ki se kopičijo leta in leta (recimo to, da čisto nič ne pospravlja, ne za sabo, ne za otroki...) lahko ravnotako načne odnos in ravnotako daje ženi občutek manjverdnosti kot prevara. in lahko je rečt: ok, res ne spušča wc deske, amapk ti je zvest, to je glavno. pa ni vse tako enostavno. Ni enostavno živet z nekom, na katerega se ne moraš zanest, ki mu ne moraš zaupat - v katerikoli pomembni stvari! In zvestoba na srečo ni edina pomembna stvar!
In ja, ko sem brala par takih tem (so bile pred kratkim), je žene bolelo v srcu (ali me ima sploh rad, ali me sploh spoštuje, če ga čisto nič ne gane, kaj si želim, kaj ga prosim, kaj mu rečem...) in ja, so hotele kričat na glas (nekater tudi so in so se še pritoževale, da ne zaleže kaj dosti...) Tako da ni tako enostavno, kot izgleda... Boli marsikaj in težko rečeš nekomu drugemu, da njega pa ne boli tako fejst kot tebe, ker se pač tebi njegova situacija ne zdi tako huda...
Zadnjič sem videla dojenčka samega v avtu, neutrudno je jokal, par punc se je še ustavilo zraven in vse smo čakale, kdaj se bojo za vraga pojavili starši... Prišel je očka, sam, s starejšim sinom in se hitro speljal, predno bi kakšna od nas lahko kaj zinila... ko sem tisto videla,sem bila čisto šokirana! Ne vem, če ne bi prevare lažje oprostila kot to, da bi mi novorojenčka pustil samega v avtu, da se joka in je ves prestrašen... ker to je trauma za otroka... Tako da - ne, ni samo prevara problem. Pa se to mogoče zdi kateri čisto nedolžna stvar - ker pač ne trpi on, ampak otrok! vse, kar ti da občutek, da partnerju ne moreš zaupat, je problem in če se stalno ponavlja, je to velik problem!
Če se ponavlja varanje - da ni to enkraten spodrsljaj, za katerega mu je žal in ti sam pove, čeprav mu ne bi bilo treba - ali pa če je to stalno zanemarjanje žene/moža v kakem drugem pogledu (da se ne pogovarjata več, da ne spita več skupaj, da se ne dotikata, da se ne slišita...) - karkoli slabega se ponavlja, je treba prekinit. 1x zdržiš, oprostiš prevaro, eno obdobje zdržiš, da nič ne pospravlja, ker ima recimo kup dela na grbi, stalno tako živet pa se ne da, ker se počutiš prevarano ali pa izkoriščano - oboje pa boli.
CSD je vsekakor dobra iztočnica, da se dogovorita o vsem, kar pač paše zraven, pa da počasi oba ozavestita, kaj se dogaja. Ločitev in delitev premoženja je potem treba podpisat še pri notarju, vsaj tako je bilo pri našihdveh. potem pa pogumno naprej! Boli veliko ljudi, ampak saj veš, kaj pravijo: "kar ne ubije, ojača!"
|
|
|
|