Kerensa* -> RE: Tiste male stvari, ki nas jezijo! (19.11.2008 4:43:04)
|
Moj dragi je vedno, ko je vstal od kuhinjske mize, odrinil stol od sebe in ga pustil na sredini kuhinje. Cela kuhinja prazna, ampak na sredini pa en stol, zaradi katerega sem morala ali delati ovinke ali pa ga jaz riniti nazaj k mizi, kjer mu je mesto. To me je živciralo. Zdaj smo pa v stanovanju, kjer tega ne more - imamo jedilni kot s klopjo. Če bo pa klop kam uspel zriniti, jo pa naj. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ne glede na vse lepe in grde načine moj sin še vedno vse obleke, ki jih zvečer da s sebe, vrže ob posteljo na tla. Ko stopim v sobo, se najprej zapletem z nogama v to. Potem so pa tako ali tako samo tri opcije: naročim, da jih on pobere (in se skregava), poberem jih jaz ali pa jih pustim tam. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ko se mlajši sin igra na preprogi z avtomobilčki, brunda. Ni panike - vsi brundajo in tudi jaz sem. Ampak mali brunda s po mojem 100-timi decibeli. Preglasi mi televizijo, ne moremo se normalno pogovarjati... zadnjič celo nisem slišala zvonca. Ta človek prav vpije, no. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Gospa Pes spi pri omarici za čevlje. Kjerkoli je v stanovanju in ne glede na to, koliko je ura, je tiho in mirna. Ampak ko gre pa ležat, se mora pa obvezno popraskati za ušesi. In s taco obvezno buta v omarico, da se mi zdi, da se celo stanovanje trese. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
|
|
|
|