Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: Poka
Jaz imam pa finančno krizo že celo življenje, tako da se ne sekiram preveč 
Jaz tudi.
Zadnja leta živim strogo od gotovine. Ko je, je, ko ni, ni. Ničesar na kredit, leasing, čeke, limite - samo tisto, kar dejansko zaslužim. Kakor hranilna knjiživa brez posojil in obrokov. V pufe se seveda da zlezti tudi na drugačne načine in meni je to čudovito uspelo, ampak še vedno pa - slej ko prej (čeprav se marsikdo načaka) vse plačam. In tudi bom. V vseh teh letih skrbim samo za Volgin pregovor - važno, da smo zdravi in da je za sproti. In to imamo. Ostalo pride samo po sebi. Če ne, pa pač ne. Si očitno že ne želim tako zelo, če tega nisem dosegla, kajne? Ampak osnove sem si kljub temu izpolnila. Višja sila mi je dala relativno normalnega partnerja (popolnoma normalnih namreč ni) in dva zdrava otroka, meni osebno pa možgane, ki funkcionirajo, ko je treba in par zdravih rok in nog (sicer vključno z lenoritisom, ampak nevermind). Vse to me žene neprej, da tudi materialno dosežem (počasi, pa ziher), kar želim. Končno živim na lokaciji, kjer sem si želela živeti od najstniških let dalje. Končno imam svoj avto (čeprav star 20 let), ki funkcionira in je celo registriran. Dobila sem službo z zelo solidno plačo glede na mojo izobrazbo (ampak vseeno grem, ker so določene stvari pretehtale nad denarjem - o tem na drugi temi).
Ne, ne skrbi me ta "recesija". Skrbelo me bo, ko bom brez službe, na cesti, samska, z dvema otrokoma, lačna in bosa. Oz. takrat BI me skrbelo, saj bom naredila vse, da do tega ne bo nikoli prišlo.
|
Natisni
)
