ronja
|
IZVIRNO SPOROČILO: pravoda
Tako dolgo se že nisem oglasila in vidim, da je ta tema še kar aktivna. Naj najrej komentiram izjavo MILU1 ''ej, ej, se vidi, da ste daleč stran od revščine,ko se na tak način odločate za otroka ''. Ne živimo daleč od revščine ampak jo lahko vsak dan tudi opazujemo ali pa smo jo kot majhni otroci tudi doživeli. Zato se mi zdi smiselno, da pač tudi na to pomislem. Doma so mi nudili lujbezen, pogovor, toplino, vse... ampak se tudi spomnim kako je bilo ko sem šla 1x v trgovino z mami in mi ni mogla kupit banan ali kinder jajčka. In kako mi je bilo bedno ko je bilo v šoli treba plačati kakšen izlet, ker sem vedela, da doma nimamo veliko ( tudi kot otrok razumeš pogovore staršev ). Saj ne rečem nudili so mi veliko osnovnih zadev, vendar za kdaj kaj ekstrega pač ni bilo. In mi je bilo kot otrok smotano starše morit, če sem si kaj želela.
Pač rada bi se prepričala, da bi svojemu otroku nudila veliko. Ne bi ga rada razvadila...ampak ne bi pa rada, da bi imel občutke kot jaz, ko sem bila majhna, da sem stršem pač v finančno breme ( pa čeprav nisem bila, to vem, ampak to sem čutila in to kot majhen otrok ). Žal tako je otroci se veliko bolj zavedajo kot mislimo, ..po lastnih izkušnjah 
Hehe, pavoda, tole je pa zelo podobno kot pri nas doma, samo da so bili moji precej zviti, pa so mi zadeve včasih malo drugače prikazali: kinder jajček ni zdrav, banane so presladke za zobke,... Mi je bilo pa tudi smotano za karkoli prosit (in taka sem še danes, razen lubija brez problemov prosim karkoli, pa sodelavko za pomoč, recimo). Ampak ne bi rekla, da sem bila ravno revna, čeprav sem nosila samo ponošene obleke in čeprav nisem nikoli imela za malico (malo sem bila pa sama kriva, da sem šparala denar od raznih rd, ipd... za kaj bolj pametnega -in na koncu mi je še kako prav prišel ). Ampak lahko sem hodila v glasbeno šolo, recimo. Imela sem milijon krožkov, ki so bili sicer vsi zastonjski, vendar moje življenje je bilo pestro kljub temu, da ni bilo drago...
Mislim, da je prav, da imajo nekateri otroke brez pomisleka na denar, sicer nas bi bilo odločno premalo v naši preljubi Sloveniji . Vseeno pa sva kot tweed in pavoda tudi midva želela najprej uredit par eksistencialnih stvari: službo (ni pa treba, da je za nedoločen čas) in pa stanovanje (ni pa treba, da je lastniško), samo da si na svojem, da nimaš raznih "tašča" ali "mama" problemov , ker pač nisva karakterja, ki bi se lahko do te mere prilagodila, da bi nama to nič ne najedalo, pa verjetno sva prestara za to (30), če bi se nema zgodilo pri 21ih, bi verjetno precej več požrla, ker pač en bi imela izbire...
Se strinjam, da kakovost življenja in denar nista linearno povezana - obstajajo pa neke povezave v povezavi s karakterji - če je denarja malo, se nekateri pari začnejo kregat, drugi pristopijo skupaj (mojadva sta bila na srečo v 2. skupini )... Pa čisto na robu živet, tako da ne veš, ali boš imel za hrano za otroke, je gotovo stresno in to se pozna tudi na otrocih, ker si nesrečen... Ampak vse, kar pa ni čisto na socialnem dnu, je pa ok, ker od tam naprej je vse odvisno od iznajdljivosti - in te mislim, da mi ne manjka, sicer imamo pa net .
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
