|
ljubljana -> RE: Sončki januarčic 08 - 5. del (9.1.2009 11:46:22)
|
Za tiste ki nimate besedil pa rade pojete:
[image]http://www.cosgan.de/images/midi/musik/k020.gif[/image]
BARČICA
Barčica po morju plava
drevesa se priklanjajo
o le naprej
o le naprej
dokler je še vetra kej.
Barčica po morju plava
jadra se razpenjajo
o le naprej
o le naprej
do brezkončnih krajev, mej.
BIBA LEZE
Biba leze, biba gre,
da bi prišla do gore,
do gore, do biser vode,
kamor nihče drug ne more.
Pod goro je vrt meden,
biba leze, da bo njen,
po drevesih so kolači,
med cedi se po pogači.
Iz studenca mleko teče,
Kar želi si vsak naj reče,
biba se vode napila,
pravo pot je zgrešila.
ČEBELICA MAJA
Nekoč, že dolgo je tega,
v deželi, res ne vemo kje,
živela je čebelica,
imela lepo je ime.
Vsi, ki so jo poznali, so ji rekli Maja,
mala, zvita in predrzna Maja,
Maja, ki leti, leti
kamorkoli se ji zdi.
Spet danes z nami tu čebelica je Maja,
mala, zvita in predrzna Maja,
Maja, ki leti, leti,
Maja, Maja,
Maja, o sebi kaj povej.
ČIN ČIN ČIN DREŽNICA
Čin, čin, čin, Drežnica,
kje so kozice,
gori na travici, kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...
Sončece sije,
dežek nam gre,
naš mlinar pa melje
brez vsake vode.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...
Dekle je šivala
vse brez šivanke,
fantič brez noge
je skakal čez planke.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...
ČUK SE JE OŽENIL
Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa.
Čuk sedi na veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa.
Sova čuku miga, tralala,
češ, pa se vzemiva, hopsasa.
Čuk pa sovo vpraša, tralala,
kol'ko dota znaša, hopsasa.
Eno bučo vina, tralala,
en'ga peterlina, hopsasa.
Vino bova spila, tralala,
bučo pa ubila, hopsasa.
DEDEK MRAZ
(J.Bitenc)
Siva kučma, bela brada,
topel kožuh, zvrhan koš.
(2x) Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.
Rdeče žoge, knjige, zvezki,
punčke, sanke in še kaj.
(2x) Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.
EN HUD PESJAN JE ŽIVEL
En hud pesjan je živel,
se futral je z ljudmi,
z njih žup'co si je kuhal,
obral jih do kosti.
Enkrat pa en'ga najde,
ga hoče v lonec dat',
preveč je čudno dišal,
preveč je bil kosmat.
Kdo bil je ta kosmatež,
lahko ugane vsak.
Dihur je bil, kajneda!
Narobe, bil je vrag!
Pesjan čez kotel padu,
pa s kropom se polil,
ga vrag je brž obglodal,
pa župco vso popil.
Uči nas tale štor'ja,
da kjer sta vraga dva,
da tisti zmerom zmaga,
k' 'ma več pesjanskega.
ENKRAT JE BIL EN ŠKRAT
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
Imel je dolgo bradico, vsa siva je bila.
Na hrbtu je nosil krošnjico, je polna b'la zlata.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
Pomagal rad je vsem ljudem, ki dobri so bili.
Hudobneže preziral je, za nje ni imel oči.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
Ti praviš, da ga ni bilo, dokazov da še ni.
V pravljici tej živel bo, zato zapojmo vsi:
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
GOSENICA
Gosenica je lezla počasi na drevo,
pomigala na dolgo, pomigala kratko.
Primigala je k meni, v lonček sem jo dal,
nikar mi ne pobegni, požugal sem dejal.
Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo,
pred oknom pa je letal metuljček prelepo.
HUDA MRAVLJICA
Bila je huda mravljica,
šest črnih nog je imela,
je migala, je vohala,
je čisto ponorela.
Bila je huda mravljica,
po trgu je hodila,
lončarju je čez piskre šla,
pa vse mu je pobila.
In kamorkoli je prišla,
so vsi pred njo bežali,
je pokalo, je stokalo,
pod njenimi stopali.
Oj, mravljica požrešnica,
le kaj je naredila!
Še bika je pohrustala,
samo roge pustila.
Seveda to je čisto res,
le kaj se bik šopiri,
šest črnih nog 'ma mravljica,
a bik ima le štiri.
če slišiš hudo mravljico
po svetu godrnjati.
Obrni se in zbeži proč,
kar zmorejo podplati.
IZIDOR OVČICE PASEL
Izidor ovčice pasel,
lepo žvižgal, lepo pel,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cong.
Ko ovčice je zapustil,
stopil je v vojaški stan, cingel ...
JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO
Jaz pa pojdem na Gorenjsko,
gor na gornje Štajersko.
Nihče drug ne pojde z mano
kakor drobna ptičica.
S kljunčkom mi bo pot kazala,
s perjem senco delala.
Pesmice bo prepevala,
kratek čas mi delala.
Mal' počakaj, mal' ponehaj,
da se vreme sprevedri.
Vreme se je sprevedrilo,
zdaj pa moram rajžati.
Ti boš pa doma ostala,
milo se boš jokala.
JAZ SEM MALA ROŽA
Jaz sem mala roža,
roža mamina,
mamica me boža,
rada me ima.
V šolo že zahajam,
pridno se učim,
mamici pomagam
in je ne jezim.
Ko pa v hlače kakam
vse okrog smrdi
jaz sem tvoja roža
vohaj me še ti.
V šoli so mi djali,
tamkaj za goro,
tam so sami bratci,
milo jokajo.
To pač mora biti
strašno in hudo
mamico izgubiti
jokati za njo.
|
|
|
|