Kako zmorete? (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo

Anonimen -> Kako zmorete? (27.3.2005 17:30:19)

Jaz sem že čisto obupana. :(Sem bila prejšnji teden z Nejcem nonstop sama in sem čisto shirana. :(Ponoči se vstanem okoli treh, da ga nahranim (ne dojim), potem spet ob šestih, ga nahranim in previjem in greva spet nazaj v posteljo še do devetih. Potem pa tako dalje cel dan na 3 ure, vendar čez dan ne spi več kot mogoče kako uro vse skupaj. Veliko tudi joče, da ga moram nositi po sobi, ne smem niti sedeti z njim, ker takoj začne jokat, prav ve, kdaj sem se usedla. Tako so ga seveda razvadili vsi obiski,ki ga veselo nosijo cele dneve. :grrr:Ponavadi zaspi za 20 minut ob desetih dopoldan. V tem času se hitro oblečem, umijem, pripravim mu hrano za 4 obroke vnaprej, potem si naredim en sendvič in k vam pokukam, pa je že buden. In to je vse, kar sem zase naredila v celem dnevu. Potem pa se moram nonstop z njim ukvarjati, ga nositi, tolažiti. Vmes greva za 3 ure na dvorišče ali sprehod, da malo spi. Pa še to, če voziček ustavim, se kar hitro prebudi. Vem, da bi v tem času lahko naredila kaj po hiši, a moram dve nadstropji višje v svoje stanovanje, ker živimo v zgornjem delu hiše. Mogoče BabyPhone ne bi bil slaba ideja, a ne vem, če bo šlo, ker spi samo, če ga vozim. Sem ga tudi že vozila po stanovanju z vozičkom, pa ni bilo dolgo, ko mu že to ni več pasalo. :zmeden2:Ob sedmih ga skopam, nahranim in najkasneje ob pol desetih gre spat. Takrat pa tudi jaz že skoraj tja padem. Nekaj še pojem, ker od jutranjega sendviča nisem več nič jedla in potem se umijem in grem okoli pol enajstih spat k njemu. Kdaj pa bi naj prala, likala, kuhala, ...? Kako ve to zmorete oz. kako si razporedite opravila, da vam uspeva?
Mojega :love: ni cel teden doma, ker je na terenu in se vrne šele v petek popoldan, da me malo razbremeni čez vikend. Moja mama sicer živi v spodnjem delu hiše, a je tudi cel dan v službi, tako da nimam prav nobene pomoči.

Pomagajte, da se bolje organiziram.



Anonimen -> Kako zmorete? (27.3.2005 17:34:54)

Kaj pa če bi mamo prosila, da ti vsaj zvečer kaj skuha za naslednji dan?

Morda bi si omislila kakšno štorljo (sicer ne poznam) ali oa kenguru, jaz sem ga pri tej starosti že nosila v kenguruju, da razbremeniš vsaj roke.

Pa veš kaj, če ti malo pojoka, medtem ko se tuširtaš ali pečeš jajca, nikar ne imej slabe vesti ;)
otroci morajo tudi jokati...zmerno seveda.



HuAnita -> Kako zmorete? (27.3.2005 18:15:19)

Meni še zdaj velikokrat pomaga mama, skuha, pride kaj pospravit... Priznam pa, da še zdaj težko vse skupaj zorganiziram. Ko mislim, da imam prinčipeso že malo 'prečitano', jo spet vrže iz ritma. Kaj čem, očitno je to podedovala po mamici...:(
Samo vesela bodi, da si ponoči odpočiješ, mi po novem bedimo na tri ure ali še manj - ponoči...:((



Primoza -> Kako zmorete? (27.3.2005 18:23:45)

Ne se preveč sekirat, drugi mesec je hud, potem pa bo vsak mesec lažje.
Poskusite najti nekoga, ki bi vas občasno za nekaj ur popolnoma razbremenil, da greste nekam na en lep sprehod, ki ga ne bo spremljal jok.
Potem pa spet naprej v boj.



Bejba -> Kako zmorete? (27.3.2005 18:43:43)

Blacky, tolaži se s tem, da so prvi trije meseci najhujši in, da boš kmalu na "cilju". Potem pa bosta z malim Nejčkom samo še uživala. No, vsaj pri nas je tako.
Na začetku je res težko, vendar se ne sekiraj če kaj ni pospravljeno, zlikano, pomito,....glej v prvi vrsti na sebe in Nejčka. Sedaj so druge stvari postale prioriteta, ne več kristalno čisto stanovanje.

Jaz moram reči, da sem imela srečo, ker je moj sonček kar veliko spal čez dan (in še sedaj veliko spi :bravo:), tako da mi je ratalo veliko stvari narediti. Nikoli nisem hotela pomoči tašče in mame, le od partnerja sem jo pričakovala (mislim, da upravičeno) in jo tudi dobila.
Sedaj sem se v 5,5 mesecih kolikor je na svetu naš sonček, že popolnoma organizirala, tako da je ponavadi vsaj 1x dnevno perem, obesim perilo in suhega pospravim, skuham kosilo, za malega pripravim zelenjavico in mlekeca, sem z njim 1-2 x na dan zunaj (dopolne ponavadi 3 ure, popoldne manj), ko se nabere malo večji kupček zlikam,..... Edino kar se med tednom ne spravim delati je čiščenje stanovanje (prah, sesanje, kopalnica). To ponavadi z mojim :love: konec tedna pljuneva v roke in v eni urici je kot iz škatljice (če malo zamižiš na eno oko ;)).
Jaz pravim, da se da. Ne takoj, ampak sčasoma, le organizirati se moraš znati. Je pa zelo veliko odvisno tudi od otročka in njegove zahtevnosti.

Sem ravno zadnjič rekla, da bi imela takoj še 5 otrok, če bi se vsi rodili stari že 3 mesece :)-:)-:)-.
Saj bo, Blacky, samo ne obupaj. Prihajajo najlepši časi s tvojim sončkom :love:.

LP; Bejba



Sneguljcica -> Kako zmorete? (27.3.2005 18:48:25)

Zivjo!
Jaz mam ful več pomoči pri otročeku (moji starši pa dragi) pa se mi vseeno boljkone že kar trga. Je pa res, da malega dojim približno na eno urco, ponoči na mal več (ponavadi eno rundo spi tud tri urce)...nič kaj ne spi čez dan in če že zaspi je to samo na prsih ali v naročju...Fizično in še mal bolj tud psihično sem dost sesuta in se dostikrat sprašujem kako ratuje onim, ki čisto same skrbijo za otročeka...jaz takrat ko sem čisto sama skorde ne uspem niti na wc, kaj šele da bi se oblekla, zrihtala, kej pojedla...sem pol dokler kdo ne pride vsa skuštrana v pižami, mencam ker me tiši na wc...res vsa čast in slava tistim ki zmorete same vse porihtat pa da se vam ne utrga!:bravo:

pa pa



mamsi -> Kako zmorete? (27.3.2005 19:15:11)

Zdaj poskrbi le za najnujnejše zase in za otroke, in to je hrana, umivanje, spanje, za drugo trenutno ni časa in tut organizirat se zdaj še ne boš mogla, ampak kmalu. Hrana je lahko kljub temu, da ne kuhaš, pestra, nobene škode ne bo, stuširaš se ko daš maleckega spat zvečer, za perilo in pospravljanje naj poskrbi mama, plačanka ali pa to opravita skupaj z možem ob vikendih. Vse ostalo naj malce počaka, mine kmalu, ko ga boš že lahko mela v stolčku poleg sebe, ko boš pripravljala hrano ali pospravljala perilo... Nič ne skrbi, to je samo začasno, kmalu boš vse folgala.;)



puncica -> Kako zmorete? (27.3.2005 19:32:03)

Kaj pa kaka prijateljica, soseda, sestra, brat, sorodniki,...? Če vsi tako radi nosjo otroka potem bi ti lahko tudi kej pomagal a ne:zmeden2:

Lahko si organiziraš kako kosilo v šoli al pa kje je poceni in imaš ga čez teden da ti ni treba kuhat.

No druga ti pa ne vem kako pomagat. Upam da se stvari čim prej uredijo.:bravo::bravo::bravo:



Anonimen -> Kako zmorete? (27.3.2005 19:32:04)

Blacky, kako te razumem.
Moj mož je skoraj enakovredno pri negi in hranjenju našega malega, pa sem tudi jaz kak dan čisto sesuta!
Nekaj nasvetov, pri nas se obnese .... včasih ;):
- nošenje v kenguruju takrat, ko želiš kaj narediti po stanovanju,
- če na sprehodu zaspi, ga kar pusti v vozičku (prenesi ga na balkon) dokler se sam ne zbudi, pri nas zna tako spati kar nekaj ur,
- kopanje, tudi večkrat dnevno, ga zelo utrudi in potem zaspi,
- telovadba ga tako utrudi, da po njej VEDNO zaspi za najmanj eno uro - to prakticiramo zadnje tri dni in tako smo prvič dosegli, da je zaspal tudi podnevi.

Zadnji nasvet je skregan z vsakim zdravniškim priporočilom vendar sem ga nekajkrat uporabila, ko res nisem zmogla več.
Polegla sem ga v njegovo posteljico (torba za nošenje novorojenčkov) in mu v stekleničko dala cca. 15 ml mleka in pustila, da počasi cuza.
Pomaga, ampak ni pa ravno prav!



marta2 -> Kako zmorete? (27.3.2005 20:45:49)

Pri meni je od tretjega meseca bolje:bravo:, a kljub temu iščem pomoč. Sem mamica štirimesečnih dvojčic :duda::duda:in sem od vsega začetka bolj ali manj sama za vse, moj mož je delal več ali manj cele dneve in meni se je že fuzlalo. Se mi je zdelo, da je non stop vsaj ena budna čez dan, ponoči sem pa eno nahranila in se mi je zdelo, da se še vlegla nisem, pa je že druga bila lačna. Sem non stop prala in jima pripravljala hrano, včasih se nisem imela časa obleči do poznega popoldneva, kuhala seveda nisem, pospravljala pa tudi ne. Zdaj je stanovanje katastrofa, vendar sta dvojčici končno ujeli nek ritem. Vstanemo ob pol sedmih zjutraj, se nahranimo, previjemo in igramo kakšno urico, pa zaspita za kakšno urico (upam da istočasno), se spet nahranimo, previjamo, mogoče gremo na sprehod (ker nimamo dvigala najprej dol nesem voziček, potem spečo dvojčico, nato bolj budno dvojčico....groza... vmes je tudi kakšno dretje), ko se vrnemo se umijemo, previt, jest in malce daljši spanec (maksimalno tri ure), pa spet previt, jest in če imamo srečo kakšni obiski popoldan in upamo, da očka čim prej pride domov, pa spet previt in jest in zaspita že okrog osmih zvečer :bravo:in do jutra samo še eno hranjenje, če imam srečo pa še to ne. A ni to super? Do sedaj sem enkrat najela čistilko, da mi je pospravila stanovanje, zdaj pa moram vsaj toliko zložiti stvari, da lahko spet najamem tisto pridno mravljico. Razmišljam pa o tem, da bi najela kakšno varuško, da se naspim in da vsaj po ta grobem pospravim. A imate v zvezi s tem kakšne izkušnje - Sezam ali kaj podobnega?

LP:duda::duda:



Gina -> Kako zmorete? (27.3.2005 21:10:26)

Blacky, jaz te čisto razumem, res je težko za mamice. Vsakič, ko bi rad nekaj naredil, ravno začneš, pa te zmoti otroški jok. In ko nadaljuješ z otrokom v naročju, imaš samo eno roko za pospravljat. Ko zaspi, ne veš, ali naj se greš zraven spočit, ali skuhat, ali pospravit osnovno, kar ni nihče drug in čaka mamico. Potem pa ravno spet nekaj začneš, pa spet jok. Na koncu ne veš več, kaj bi se sploh lotil, občutek imaš pa, kot da nisi nič naredil.

Pa otroci tudi niso vsi enaki. Z enimi nimaš skoraj nič dela, z drugimi pa ful. Moja fanta sta bila na začetku oba taka, kot tvoj. Nič spala, pa non stop bi bila po rokah. Če ne sta pa tulila. Meni se je pa mešalo. Vendar sem sklenila, da kosilo pa moram narediti in sem ju takrat pač pustila, naj pa tulita. Ves čas sem ju pustila, kadar sta se zamotila, pri miru, da bi se navadila sama zamotit. In lahko rečem, da je pri obeh trajalo celih 8 mesecev, potem pa sta bila samo vedno bolj umirjena. Upam, da bo pri našem ta malem to tudi ostalo.
Deklica pa ni bila nič zahteven dojenček - prve pol leta. Vse sem lahko naredila zraven. Ampak mi je povrnila 10 kratno vse nazaj od takrat pa do 3. leta.

Hotela sem ti povedat, da to obdobje sigurno mine. Samo ne biti sužnja otroku. Če ne moreš več, malo zadihaj. Pojdi v kopalnico in se stuširaj, če ti paše. Nič hudega, če joka. Pa zrihtaj si kakšno varuško. Saj ni treba, da je to mama. Jo lahko kakšno najameš. Pa popoldne daj malega očku in babici, ti pa počni nekaj, kar te razvedri. Nič obupat, vse bo še ok.



polona2 -> Kako zmorete? (27.3.2005 21:58:25)

Sama nisem imela nobenih podobnih težav, saj prvi mesec je bilo hudo, ampak Hana se kljub temu, da je imela 4 mesece in pol zvečer krče, ni nikoli navadila, da jo nosim, niti nikoli ni potrebovala posebnih "metod" za uspavanje, vedno, in še sedaj je tako, jo nahranim, položim v posteljico, ji dam dudo, ter njeno ovčko in zaspi brez težav,
no, v bistvu sem hotela samo napisati, da zelo spoštujem tiste mame, ki se tako potrpežljivo in požrtvovalno ukvarjajo s svojimi, bolj zahtevnimi otročki, res, kapo dol :rozica: :rozica: :rozica:!!!



babylove -> Kako zmorete? (27.3.2005 23:33:40)

Vse se zmore, če ne gre drugače. Jaz sem sama z malim od 3. tedna starosti in bova ostala sama 5 mesecev. Čisto sama, brez babic, kolegic in podobnih možnih varušk (ker sem v tujini) in brez kakršnihkoli izkušenj z dojenčki. Pa gre.



piščanc -> Kako zmorete? (29.3.2005 9:03:04)

najprej naj te potolažim, da bo minilo, ampak samo, če ga boš naučila

pač mora odrasti in se naučiit, kkao se zamotiti in kako zaspati. najdi nek način, ki ti odgovarja, da bo večkrat zaspal, ker naš jokca samo če je utrujen. čeprav se bo malo upiral, ga ti kar uspavaj, najprej bo malo trajalo da pogrunta kaj hočeš, potem bo lažje. naredi eno daljše spanje dopoldan in popoldan.

ne ga nosit, dvigni ga da se pomiri, pa ga odloži za spanje, pa spet in spet, enkrat se bo že naučil.



Anonimen -> Kako zmorete? (30.3.2005 13:52:38)

Ja, hvala punce za vzpodbudo, da ste ve že dale to skozi in se še vedno tako dobro držite. Upam, da bo tudi pri nas hitro minilo. Ja, je pa dobro, da se tu in tam malo pritožim, ker je mali še isto noč prvič spal skupaj 9 ur!:bravo::bravo::bravo::bravo: Skoraj bi me kap, ko sem se prebudila in pogledala na uro. Takoj sem skočila gor in mu pomolila prst pred nosek, da bi videla, če še diha. Pa seveda od panike, nisem nič čutila. Potem pa sem se menda nehote dotaknila njegovega noska, pa se je cel stresel. Joj, kako mi je odleglo, da je vse OK. Pa še naspana sem bila ful. Sicer pa zvečer nimava nobenih težav za spanje, ga kar položim v posteljico in že spi v roku 10 minut, pa nič ne joče. Moram hitro 3x potrkat, da bo tako ostalo.
No, ko sem prebrala zgodbo MARTE2, mi je veliko lažje, ker si ti reva, še na dosti slabšem kot jaz. Pa vedno sem si tako želela dvojčke, zdaj pa niti ne več, ko sem to prebrala.
Pa tuid BABYLOVE mi je dala misliti, da meni vseeno ni tako hudo. Jaz sem ful navezana na dom in družino in si niti ne znam predstavljati, kako bi bilo, če bi bila sama z otročkom tako daleč od domačih, nikogar za prosit za pomoč, ... Pa še brez :love:. Boga si. Kje pa sploh si, sem mislila da si iz MB, tako kot jaz?

Pridne bodite in še 1x hvala za vse.:rozica::rozica::rozica::rozica:



Stran: [1]