mama_milchy
|
No,ker že vse pišete o Izolski porodnišnici, da dodam jaz še moj zgodbo.
Rodila sem pred tremi leti in pol; sama sem bila že 9dan čez PDP in mi je babica na pregledu vstavla svečko, da to zadevo mal sproži in me poslala domov, da ne ležim gor v bolnici in mi rekla da nekje v 24urah bimogla rodit. Grem veselo domov, pohajam naokoli, rahli popadki ma nič strašnega, zvečer se stuširam in grem kao spat, pa ščipa tu in tam, po polnoči pa vedno bolj in nekje okoli 3 me moj odpelje v porodnišnico. Doma mi je nekaj odtekalo in sem mislila, da je voda ampak ni blo, je blo od svečke. Pridem gor in kdo je dežuren; Nata, me kao priklopi gor na ct, popadki prisotni kr pošteno že vendar vsa zaprta in nadre, da če ne vem kako zgleda, ko voda oddteče, da kaj vse rinemo takoj gor in bla, bla, bla  jaz sem samo gledala, pol me pošlje na oddelek, da naj počakam tam dokler se ne začne. Grem dol, ob 6-ih, me spet šraufa, me pogleda sestra, pregledala te popakde in reče: Ja, gospa sej vas bo razneslo od popadkov, bom šli kr v porodno. Jaz pa jo prosim, da še malo počaka da bo vsaj menjava smene, no še malo je počakala pol me nekaj pred 7-mo gor priprelje in še vedno  od Nate v službi, me pogleda in reče: ja, kako pa misliš rodit, ko si pa še vsa zaprta, preveri prisotnost popodakov in reče, ah to bo trajalo do večera; mene panika. Pogledam tisto napravo, ki riše popakde, sploh jih ni mogla več risat, ker so segali čisto gor do vrha. Skratka, bili so zelo močni. No, pol mi začne pripravljat za porod (britje, klistir) in reče:ja, zdaj bom še zaradi tebe mogla podaljšat. Haloo, sej tistih par minut do smene bi jaz že počakala. No, me porine tam na wc in rče zdaj pa sedi in seri.
Do 8-me sem bla tam pa pride ena zelo prijazna babica in mi reče, da gremo počasi v porodno sobo, da me pregleda in da vidi na čem smo. Odprta slab 1cm, voda še vedno prisotna, popadki pa taki da je jooj. Mi naroči da grem malo hodit in da pride čez kake pol urce nazaj pa bomo vidli kako se bo lotla poroda. Res grem hodit, gor pa dol po hodniku kaj dosti nisem mogla od popadkov ampak je šlo nekako. Pride nazaj, me pogleda, odprta 2cm, preveri popadke in reče, d ami bo ob naslednjem popadku prebila vodo. In res; uu, je zapeklo. Voda odteče, kr na postelji, pol me nežno posede na stol zraven in zamenja vse rjuhe, me vrne na posteljo in kliče mojga, da naj pride ker se je začelo. Ura je bla 9:30, ko je prišel moj. Pa pride še ena sestra, pa Ravnikar (ki ni tak bav, bav kot pravijo). PA mi reče, da mi ne bojo dali nič proti bolečinam, ker bo to samo zavleklo porod in ker gre vse kot je treba, da naj malo stisnem zobe, ko bo fajn bolelo. Okoli 11-te sem pač rekla, da ne morem več in mi reče, gospa jaz vidim glavico oziroma eno čupico, ki rine ven. Jaz ji nisem verjela in mi je ponudla rokavice, da naj se dvigne in pošlatam dol, če je res. No, v trenutku ko sem se dvignila je mali Žigec že prišel ven.
V porodni so me pustile do 13-te ure, pol mi je pomagala pod tuš in do sobe in glej ga zlomka, celo kosilo so mi prišparale.
na oddelku je bila pa druga pesem, prvi dan nama je dojenje steklo, drugi dan se pa  ni in ni hotel dojit, je jokal in pride pa reče, da kaj se tako dere, da če ne zna ga umirit, da če ne morem ga podojit in ga prime za glavco ter porine v joško; meni so solze pritekle, ker je blo boleče. Pa ji reče druga sestra,da ni lačen in da tudi na teži ne zgublja naj ne sili, bo že počasi prijel bradavico. Ona pa se začne še na sestro dret, da tako ne more otrok se dret, da to je bolnica, da kaj si mislim jaz da sem in bla, bla, bla. V pričo mene se je še na sestro spravla pol se pobere iz sobe in odivja vsa jezna. Ta ruga sestrra pa tolaži mene. Čez dan sva se spet nekako dojila, proti večeru pa nič. Zjutraj je bla spet ka v službi in vsa jezna pride v sobo, me nadre kot češ da imam preveč na omarci stvari (vodo, petit kekse in telefon) pa pogleda Žigo in reče gremo dojenje in ker ni hotu zagrabit, mu prinese nek nastavek; revček se je mantral ma ni šlo in ni šlo. Gre jezna ven in me pusti tako s polnimi joškami, me je že vse bolelo. Popoldan pa so mi prinesli pumpico da sem si mleko sčrpala ter mu dala po flaški. Sestra ga pogleda in mi reče, da ima neke mozoljčke okoli ustnic pa pogleda nastavek in reče, da to pa ja ni sterilno. Halooo, sem mislila, da bom znorela. Ta Nata mi je prinesla nastavek, ki sploh ni bil sterilen in Žiga je dobil vnetje ustnic, star 2dni. No, pol druga da dni je ni blo v službo in boljše.
Sedaj sem ponovno noseča vendar razmišljam a naj gre v Izolo al v Postojno; zaradi Nate se že ne bi vozla gor ampak ženska ni niti za delo z metlo.
No, pa še to: ko je moja mama mene rojevala jo je ta ista Nata pustila samo v porodni sobi in odšla pit kavo, ker je ravno pričela službo. Ko je porodničar slučajno zavil v porodno sobo, je ugotovil, da je v njej ženksa, ki je ŽE rodila in je ta otrok ovit v popkovino. Seveda je hitro ukrepal, mojo mamo spravil k sebi, mene odrešil te popokovine in je bilo na srečo vse OK. Kdo je bil glavni krivec za to? Nata, ker se njej zjutraj ob 6-ih še ni dalo delat.
Ženska je res , ne vem zakaj jo sploh še držijo gor.
|
Natisni
...mamicam malo manj...((((: 
...ma dobro 
. z moje perspektive je blo grozno videt. In pol so me babice, ki sem jih imela po porodu, čistle kot nore. Fulč so ble prijazne. Pol me je zeblo in mi je šel mož po nogavice. 
