|
Volga -> RE: ko popustijo živci (12.11.2008 13:50:20)
|
IZVIRNO SPOROČILO: sončika84
Uf,živci ja. tut meni popustijo. ko vem,da mu nič ne manjka(da je sit,previt...) ga dam v postlo,zraven zajčka plišastega in grem v kuhno in kej počnem ter ga provam preslišat. pa ga tut pol ure pustim jokat. grem vmes mu dat dudo parkrat. sej pol zaspi. boste rekle,da sem kruta,ker gapustim. ma ne, jaz sem tudi mišljenja,da dojenčki že zgodaj uveljavljajo svojo voljo. in ker vem,da kšnkrat joče,sam da bi bil po rokah ga pač pustim,naj se navadi bit sam in se zabavat. pa ne zdej razumet kot da ga nimam nič pri sebi. ga imam tut v naročju dost,sam kadr je pa preveč je pa preveč. pol se ti pa navadjo in nikokr ne morjo brez tebe. razvajenost. joče ap predvsem kadar je zaspan in se mora obvezno prej skregat. al pa kokr se m že rekla,da bi bil sam an rokah.
Koliko pa je star tvoj otrok?
Jaz bi rekla samo to, zdaj ko imam že "večjega" otroka, šest let pa pol je star. Crkljajte, crkljajte in še enkrat crkljajte, stiskajte k sebi otročke, vsak dan jim povejte, kako jih imate rade, .....ne malih otrok pustit jokat, saj ne vedo, kaj jim ne paše, radi bi bližino, mamo, ki ga bo stisnila, da jo začuti in zavoha ob sebi. Je prvo leto težko, ne rečem, da ni, tudi meni ni bilo vedno na izi, samo mi ni pa zdaj niti za sekundo žal, da sem ga toliko precrkljala, ker se mi zdi, da mi je kar ratalo vse skupaj. Zaenkrat in seveda trikrat trkam....Ko pap pride kapo di banda domov, pa otroka njemu v roke, ve pa na zrak za pol ure, da se zluftate.
|
|
|
|