Anonimen
|
Jaz bi brez moje mame omagala. :bravo::bravo:Včasih, ko je mož cel teden odsoten, ker dela na terenu, velikokrat nisem zvečer mogla niti na nogah več stat od napora. Da o hrani niti ne govorim, ponavadi sem zvečer, ko je zaspal, pojedla prve grižljaje. Hvalabogu, da živi z mano v isti hiši, da mi je v veliko pomoč. Ima včasih tudi kake "pametne" nasvete, a preslišim ali pa razčistiva takoj, pa je spet vse OK. Imam jo zelo rada in hvala bogu za njo.:bravo::bravo: Kar se pa tiče tašče, pa ne vem. :zmeden2:Nejca ne bi upala pustiti v varstvu pri njej niti za 2 uri. Ful je bila srečna na začetku, ko je bil star nekaj dni, je valjda nonstop spal komurkoli na rokah. Pa se ji je to tako dopadlo, češ, kako jo ima rad in ga obvlada. Zdaj pa, ko pride, pa se npr. potožim, kako me je danes izmučil, ker se je ful drl, pa mi reče, če pa je tako priden, saj sploh ne zna jokat, kaj pa to mamica govori,.... Vzame ga na roke, ko se on ful pridno s čem igra ali ukvarja in mu nič ne manjka. Seveda ne mine dolgo, ko začne jokat in to zelo tudi pri njej, potem pa se ga po hitrem postopku reši, ponavadi ga potisne v roke komu drugemu ali pa ga odloži v ležalnik. Mali mogoče za sekundo utihne, ona pa zgrabi cigarete in reče: Tako, pomirila sem ga , zdaj pa grem dol k babi na kavo in čik. Krasno, ne? Seveda, še preden pride do vrat, mali dalje kriči. Ona lepo gre, jaz pa ostanem sama s kričavim otročkom, ki bi bil miren, če ga ne bi ona zdrmala. In gredo lepo vsi v spodnje nadstropje na kavo, midva pa ostaneva sama. :(
|