|
Gina -> Povedati staršem? (8.11.2008 20:41:47)
|
Ne vem kam naj dam, na vzgojo tole al kam drugam?
Ena od mojih prijaznih znank je zelo fejst punca s fajn karakterjem. Pravi pa, da je bila v mladih letih precej strogo vzgajana in da je bila velik upornik - zdaj ne zgleda tako, ker je zelo potrpežljiva. Posledično je morala iti skozi malo težjo pot v življenju. POročila se je z napačnim in zaradi različnih vzrokov, med drugim je kadil travo zelo odvisniško, se je ločila. Sedaj ima drugega, ki je sicer čist fejst fant, ampak malce preveč pije. Otroke vzgaja prijazno, z lepo besedo in pogovorom. Sem in tja se tudi malo zjezi, odločno pove kakšno reč, ki ji res ni všeč, v najhujšem primeru otrok 2 uri ne sme na računalnik, to bi bilo pa tudi vse. Zelo je potrpežljiva. Če s pogovorom ne doseže nič, se vda v usodo, reče da ne more kar se tistega tiče nič pomagat. Da otroka ne more prisilit, da se vede drugače.
Njen ta velik sine je že v oš delal sive lase učiteljem. V bistvu se je lotil vse sorte neumnosti, zelo rad odgovarja in žali vsepovprek, dokazuje se s tem, meni, da je tako ta glavni - puberteta je huda reč. Pa je sicer zelo iskren fant, odprt, zelo bister, ki pa zelo išče meje, ničesar ga ni strah. Do sem vse ok. V bistvu ga imam rada, kljub vsemu, sploh ker je tolk odprt. Fant je prišel v srednjo šolo in na vrtu pred hišo so začeli domači z njim piti pivo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Nisem štekala. Konec lanskega šolskega leta je začel kaditi - pri 14. letih. Mamici ni bilo prav, sekirala se je, ampak je rekla, da če mu bo branila, bo še bolj uporniški in bosta šla preveč na nož, ji bo nehal zaupat, delal bo pa itak po svoje, zato je popustila. zdaj jo fant nafehta za kakšen njen čik, če ga sam nima. Jo je pa vedno bolj skrbelo... Danes pa vidim fanta skozi okno ko se skriva za enimi drevesi, kako nekaj zvija, pa je bil cigaret, prav globoko potegne, tako kot potegneš pri travi, pa ful ogromen dim izpuhne, kar je tudi za joint značilno. Že meni se je zdelo tako, moj je pa prec rekel na glas, da ma travo. A jo je imel ali ne ne vem 100%, sem pa kar precej zihr. Z navadnimi čiki se itak ne skriva, kadi pred domačimi. Je pa res, da če je temu tako, da upam, ga bo njegova mama zavohala, zelo upam. A se vonj po travi sploh da zakriti, ne spomnim se več? Ali je smiselno sploh kaj govoriti? Jaz je danes ne morem klicati, ne čutim tako, morda pa se bom tekom prihodnjih dni tako odločila. Še bolj verjetno je, da ji bom povedala ob primerni priliki. Me pa zdaj tole mal mori. Ni fajn to spoznanje, kako gre vedno dlje in dlje otrok s poskusi...
Kaj bi vi storili, takoj klicali, razmislili, ob priliki, sploh rekli ali ne... v bistvu me zanimajo argumenti za in proti, ki jih morda vseh ne vidim ta hip.
Evo, ko ene pravite, zakaj sem toliko proti sodobni razvajenosti, zakaj planem, ko berem take in podobne reči... Ker me skrbi za otroke. Skrbi me za tega fanta, zelo, bog ve, če ne bo še v pijačo padel zelo hitro, če ni že ali celo v kaj hujšega kot je trava... Nobena skrajnost ni dobra, čeprav od daleč taka vzgoja izgleda super, ker gre vse z lepo besedo...v bistvu ne gre, samo vidi se to ne tisti hip, ampak šele na dolgi rok, ker se reči počasi stopnjujejo.
|
|
|
|