RE: Strah poroda (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod



Sporočilo


Anonimen -> RE: Strah poroda (9.11.2008 11:48:40)

Naj te ne bo strah-to bo zate ena najlepših izkušenj, boš videla.




Anonimen -> RE: Strah poroda (9.11.2008 13:35:54)

IZVIRNO SPOROČILO: Naja30

Prvega poroda me ni bilo strah, ker sploh nisem razmišljala, kako bo. Zdaj pa včasih pomislim... pa sej če sem prvo dala ven, bom pa še drugo! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]


se podpišem, če je v prvo ratalo, zakaj ne bi v drugo!




yania -> RE: Strah poroda (9.11.2008 21:09:39)

Ja tudi jaz že zdaj razmišljam o porodu, berem vse mogoče variante poroda itd.....boli, in tako pač je. Vem da sem prvo leto po prvem porodu govorila, da bo moja pikica edinka, in da me tam ne vidijo, ampak materinski nagon je močnejši...želja, po še enem miškolinu je močnejša....
Zdej ko to berem vidim, da je pri meni minilo vse še kar hitro...ob 7.00 zjutraj mi je odtekla voda, to je bilo 3 dni že čez rok. Sledil je prevoz z rešilnim avtom v porodnišnico in tam: klistir (ki ni nič hudega, prav lepo se sčistiš), britje (pa čeprav sem se že doma ravno zvečer, samo je rekla, da če bo slučajno šivanje, da se ne bi kaj zagnojilo...) no in ob 9.30 so se začeli popadki. Naj povem da sem bila ob sprejemu odprta 2.5 cm. No in vsak pregled odpiranja mat.vratu, je presenetil babico, da se zelo lepo odpiram za prvič. Bolelo je ko hudič in sem nekje ob 12 ih (po mojem je bilo ene tolk....) prosila, naj mi kaj dajo, da ne gre več....no in potem pač predihavaš popadke in dihaš...se sproščaš...mi je včer tale informacija : najpomembnejše je, da med popadki sprostiš mišice - predvsem trebušne in mišice medeničnega dna. Verjetno res drži. Mi je bilo pa ful mučno iz enega boka na drugi bok...le to mi je preostalo, ker mi je plodovnica odtekla...zdaj upam, da v drugo (marca) dobim popadke, in da bom lahko kaj hodila vmes....
No in ko je končno rekla ob 14.oo da sem že odprta in naj pritisnem , se je končno začelo premikati...
To me ni čisto nič bolelo, res, fajn ko lahko takrat šele kaj narediš da bo čimprej konec......bila sem rezana, šivana, in to ni noben bau bau...ko pa je malčica prijokala ven, me je obdal tak trenutek sreče, da se ne da opisati......res lepoooo....
Moj  nasvet je enak, kot že od marsikatere prej: sodeluj, dihaj, se sprosti....in bo hitro minilo...
Piše mi v materinski trajanje poroda: 4 ure.....




pokec3609 -> RE: Strah poroda (10.11.2008 9:05:19)

Strah??....Evo jst sem zdej v tretje noseča.....pa morm povedat, da me bolečine ob popadkih ni strah....res da boli ko hudič ( mam zelo nizek prag bolečine), tko da mene so že popadki na 10 min tolk bolel, da sem mislila, da me bo konc, no sam porod, se pravi iztis....mene ni prou nč bolel, mislim nč......v primerjavi z bolečino ob popadkih je blo to skoraj nič.

Strah me je pa komplikacij......raje sploh ne berem kako se je pri kateri kaj zakompliciralo, ker me je že brez tega zlo strah.
Pri prvem porodu sem mela vakum in izgubila tolk krvi, da so mi po porodu dajali kri in se dveh dni po porodu sploh ne spomnim.
Po drugem porodu mi je začelo srce tako čudno preskakovati, da sem mislila, da zdej je pa konc.

Tko da samih popadkov in poroda se mislim da ni za bat, bolj se je za bat kakšnih komplikacij, ki lahko nastanejo.
Jst se tolažim s tem, da če me bo samo bolelo in da ne bo nobenih težav in komplikacij pol bo vse v redu.
Bi pa tokrat zelo rada čim dlje ostala na nogah in hodila tolk časa dokler bom lahko, ker tisto ležanje ob popadkih mi sploh ni všeč.
Tko da sem rekla možu, da takrat ko bom hodila in bom že rekla, da ne morm več hodit da me ne sme pustit, da bi se ulegla, vsaj še kakšno urco , ker itak vem, da sem bom sama sebi začela smilit že ob ta prvem popadku.




Anonimen -> RE: Strah poroda (10.11.2008 9:22:54)

strah? hm.... poroda kot takega me v prvo ni blo strah....sej pomisliš na bolečino in to, samo si nekako niti ne predstavljaš, ker niti ne veš kaj te čaka ( hvala bogu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ) dejstvo je, da boli k svina in zamahnt z roko, da ni nč takega, je zame zavajanje. valjda gre ven težje kot notri[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] samo sem bila na to pripravljena, rodit sem šla z zavestjo, da enkrat BO konc, ne glede na vse, k mora bit konc, ne more se to vlečt v nedogled.

zdej, k bo treba it drugič rodit, me po pravici malo stisne, ko pomislim[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ker zdej pa vem kaj me čaka. samo vem pa tudi, da tist moment, ko bo otroček zunaj, bom pozabla, pa tud če bo prej za znoret.

me je pa tako prej kot zdaj strah tega, da bi šlo kaj narobe. to pa ja. za otročka me je strah, zame ne tolk. no, pa tud.




zmajaz -> RE: Strah poroda (10.11.2008 9:41:21)

Tudi meni je bilo pravo olajšanje, ko je babica rekla, da lahko začnem pritiskati. Nekatere sicer pravijo drugače - ker pač vsaka ženska porod doživlja drugače - ampak meni so bili 10x hujši tisti popadki, ki sem jih morala predihavati kot pa potem na koncu sam porod - ko sem enkrat začela pritiskati.




arabela* -> RE: Strah poroda (12.11.2008 18:47:34)

piši mi na ZS,če želiš[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Volga -> RE: Strah poroda (12.11.2008 19:04:10)

Nič strahu, punce, vse bo dobro.

Jaz sem pri vsakem popadku pred oči naslikala en tak širen travnik (točno določen kateri), na katerem v začetku poletja raste milijon šmarnic, poleti je pa tako lepo pisan, rumen, oranžen, vijoličast, rdeč in bel od travniških rož, kako valovi v vetru. Ti travniški valovi so bili popadki. Z vsakih sem bila bližje cilju. In pa ves porod sem si neizmerno želela eno riževo Milko. No, Milko sem na koncu dobila, vendar so jo pojedle sestre, ker ni bilo dobro zaradi mleka, na ta travnik greva pa vsako leto z mojim sinom šmarnice nabirat. In takrat vedno malo solzna postanem. KO bo malo večji, mu bom povedala pravljico o tem travniku.

Probajte si nekaj podobno lepega naslikati v mislih, pa bo lažje.




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]