|
tane -> RE: oddaljevanje od prijateljev, ki imajo otroke (10.11.2008 9:39:09)
|
no, sama lahko opišem svežo izkušnjo, v soboto je k nama prišla na obisk njegova dobra prijateljica, oz. moj ji pravi kar sestra, ki bo rodila čez 14dni, vse lepo, sem jo spraševala in vedno jo kako se počuti, glede njenih strahov itd.pa ne kar tako me res zanima, ampak ko pa je odhajala in sem ji na vratih rekla, 'no še malo želim ti, da porod hitro in čim manj boleče poteka' sem se pa hitro pobrala noter, ker so me zalile solze, kajti jaz sem za vikend spet dočakala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]. sva se potem pogovarjala z mojim, ki pravi, da pač življenje gre dalje, da ne smemo traumirat bla, bla, pa sem mu odgovorila, da to ne pomeni, da sem ji fouš, ali pa da ji želim kaj slabega, daleč od tega ampak dejstvo pa je, da me včasih malo stisne v srcu ko pomislim, kaj pa jaz? tudi ko je ena izmed mojih najboljših prijateljic zanosila v prvo sem jokala od sreče in sem vesela za njo, pa tudi ne zamerim ji, ko mi reče reče saj bo samo ne mislit na to, pa psiha itd. takrat me sicer ta izjava razjezi in bi ji najraje rekla ja tebi je lahko to reči ampak ji ne rečem, ker se zavedam, da ni ona kriva za mojo situacijo, pa tudi, da pač ne ve kaj reči, ker sama ni bila nikoli v tej situaciji. ampak hočem povedati to, kar sem rekla tudi mojemu, da imam pa vso pravico biti žalostna, da moram pač to dati iz sebe, da če se počutim da bom jokala, ko odide nosečka od nas pač bom in to nikakor ne pomeni, da sem ji fouvš...pač nosim bolečino v sebi, ki ne vem kdaj bo izginila.
|
|
|
|