|
Seven* -> gledam trenja - meso da ali ne??? (25.3.2005 19:12:29)
|
Sama poje zelo malo mesa. Uporabljam le kozmetiko, ki ni testirana na zivalih. Uporabljam usnjene izdelke. Zakaj? Ker hvala bogu, da porabimo CELO zival. MIslim da bi bilo nesmiselno, da bi kravo pojedli, ne bi pa uporabili njene koze.
Menim, da so nekateri cisto narobe razumeli koncept oddaje. Saj ni imel noben nic proti, da se ljudje hranijo z mesom. Hoteli so pac pokazati, da je prehranjevanje z mesom mozno tudi tako, da ima krava pred tem neko svoje zivljenje, zunaj, na prostem in da ni trpincena. Poskusite se zavezat za celo zivljenje v en smrdec hlev, celi cas stati na nogah in imeti pred sabo samo posodo s hrano.
Dovolj bi bilo ze, ce bi ljudje zaceli malo razmisljati. Poskusite se enkrat postaviti v v vlogo ene krave, ki stoji v hlevu. Pa ceprav za par minut. Noben o tem niti noce razmisljat. Kuram v kokosnjakih pod umetno svetlobo ugasajo luci, zato da jim zmesajo dnevno/nocno ritmiko in skrajsajo dan. Taksna kura zvali dnevno dve jajci, namesto eno.
Gre se za to, da smo na zemljo na nek nacin poslani tudi zato, da zivalim omogocimo dostojno zivljenje. Obstajati mora nek odnos. Tak odnos so imeli indijanci, kaksni domoroci.. dandanes tudi kaksen kmet, ki mora prav trdo garati za tisto eno ali dve kravi. Tiste dve kravi tudi spostuje. Na zalost na koncu umreta, vendar sta imeli vsaj dostojno zivljenje.
Ne se prepricevati, da moramo uzivati meso. To nam res ni potrebno. Ce bi vsak zmanjsal mesno prehrano na en zrezek tedensko, bi na zemlji bilo marsikaj drugace. Gre se predvsem za zavest. V zivali ni nic kar ne bi mogli nadomestiti z rastlino.
Problem clovestva je ta, da vsak razmislja: Saj ne morem nic spremeniti.. Ce bi vsak spremenil samo eno malenkost, bi stvari lahko bile drugacne. Se vedno smo kupci tisti, ki diktiramo trg.
Glede Jurasove in njegove bledolicnosti. Ce bi vredu pogledala, bi lahko opazila, da je FRAJERKA!! prisla na TV brez make-up-a. Pohvale vredno!!! Katera zenska si to dandanes se upa. In ker sem tudi sama delala na TV vem kako izgleda nekdo v studiu, ki nima make-up-a. Za taksne razmere je izgledala fantasticno.
Nocem nobenemu soliti pameti, sem celo mnenja, da je vcasih boljse prehranjevanje z mesom, ker je v vegetarianski prehrani res treba imeti pester jedilnik, da nadomestis vsa hranila, kar nam pa tempo danasnjega zivljenja ne omogoca.
Tada. Tudi sama sem biologinja. Clovek je bil najprej NABIRALEC! Sele nato je bil lovec! Mogoce smo po zgradbi zelodca res lahko definirani kot vsejedci, vendar anatomija zob kaze, da smo predvsem rastlinojedci. Prilagam clanek, ce se kateri mogoce da brat..
Rada vas imam vse, rastlinojece, mesojece, vsejedce in mrhovinarje!! Rada bi samo, da ob vsakem zrezku pomislite od kod je prisel in o tem tudi poducite svoje otroke.
papa,
Seven!
-------------------------------------------------------
PRIMERJALNA ANATOMIJA PREHRANJEVANJA
Milton R. Mills, Dr. med.
Človeka se pogosto uvršča med »vsejedce«. Takšna klasifikacija temelji na opazovanju, da ljudje v glavnem jedo zelo raznoliko hrano rastlinskega in živalskega izvora. Če opazujemo človeške prehrambene navade, nas bodo kultura, običaji in privzgojene navade zanesljivo zbegali. Zgolj opazovanje navad ne more biti najboljši način za to, da se določi, kakšna je človekova najbolj »naravna« prehrana. Čeravno se večina ljudi obnaša kot vsejedci, se še vedno postavlja vprašanje, v kakšni meri in ali sploh, so ljudje anatomsko prilagojeni za uživanje hrane živalskega in rastlinskega izvora.
Če želimo odgovoriti na takšno vprašanje, je bolj objektiven način raziskovanja proučevanje človeške anatomije in fiziologije. Sesalci so anatomsko in fiziološko prilagojeni načinu, kako si priskrbijo in konzumirajo posamezno vrsto hrane. (Običajna praksa pri raziskovanju fosilov izumrlih sesalcev je proučevane anatomskih značilnosti, zato da bi lahko ugotovili, s čim so se zelo verjetno prehranjevali.) Tako si lahko ogledamo primere mesojedih (karnivorih), rastlinojedih (herbivorih) in vsejedih (omnivorih) sesalcev, zato da bi videli, katere anatomske in fiziološke značilnosti ustrezajo določeni vrsti prehrane. Nato si lahko ogledamo še človeško anatomijo in fiziologijo, da bi videli, v katero skupino spadamo ljudje.
USTNA VOTLINA
Mesojedi imajo – glede na velikost glave – zelo veliko ustno odprtino, kar predstavlja veliko prednost, ko je potrebno ustvariti močno silo, ki se uporablja, ko je potrebno zagrabiti, ubiti in raztrgati plen. Obrazno mišičevje je enostavno, saj bi množica majhnih mišic lahko ovirala široko zevanje, povsem odvečno pa bi bilo pri pripravi plena za požiranje. Pri vseh mesojedih sesalcih, je čeljustni zgib narejen kot preprost tečaj, ki leži v isti ravnini kot zobje. Takšen zgib je izredno stabilen in deluje kot vrtilna točk za »vzvod ročic«, ki ju tvorita spodnja in zgornja čeljust. Glavna mišica, ki premika čeljust mesojedov je senčna mišica (temporalis). Ta mišica je pri mesojedih tako masivna, da obsega večino prostora na obeh straneh glave (ko trepljamo psička, v resnici trepljamo njegov temporalis). »Naklon« spodnje čeljusti je pri mesojedih majhen. To je zato, ker so notranje in zunanje žvekalne mišice (maseter in pterygoids), ki so tam pritrjene, pri teh živalih manj pomembne. Spodnja čeljust mesojedov se ne more premikati naprej in ima zelo omejeno možnost gibanja v smeri levo-desno. Ko se čeljust mesojeda sklene, ostri kočniki pod licem zdrsnejo eden mimo drugega in povzročijo rezanje, ki je zelo učinkovito pri odiranju mesa od kosti.
Zobje mesojedih živali se ne držijo skupaj, marveč so toliko ločeni, da se mednje ne morejo ujeti vlaknasti ostanki hrane. Sekalci so kratki, šilasti in podobni rogljem od vil, uporabljajo pa se za grabljenje in mrcvarjenje. Podočniki so zelo podaljšani in oblikovani kot bodalo za zabadanje, trganje in ubijanje plena. Kočniki so nizki, trikotne oblike, z nazobčanimi robovi, ki delujejo kot žagasto rezilo. Zaradi tečajnega čeljustnega sklepa, zobje pod licem pri zapiranju čeljusti prihajajo skupaj od zadaj naprej in povzročijo gladek zdrs, kot bi šlo za par dveh velikih škarij.
Slina mesojedih živali ne vsebuje prebavnih encimov. Ko mesojedi sesalci jedo, hrano hitro pogoltnejo in je ne prežvekujejo. Ker bi sproščanje encimov, ki služijo za presnovo beljakovin, že v ustih, povzročilo samorazgradnjo in poškodb tkiva v ustni votlini, mesojedom ni potrebno mešati hrane s slino – preprosto odgriznejo primerno velik kos mesa in ga celega požrejo.
Glede na evolucijsko teorijo, so se anatomske značilnosti, ki so specifične za prehranjevanje rastlinojedov, razvile kasneje, oziroma izvirajo iz anatomskih značilnosti mesojedov. Rastlinojedi sesalci imajo dobro razvito obrazno mišičevje (muskulaturo), mesnate ustnice, relativno majhno odprtino v ustno votlino in odebeljen, mišičast jezik. Pri potiskanju hrane v usta se uporabljajo že ustnice, v pomoč jim je obrazno mišičevje in jezik, ki pomembno sodelujeta tudi pri mešanju in žvečenju hrane. Pri rastlinojedih je čeljustni zgib postavljen nad ravnino, v kateri se nahajajo zobje. Čeprav je takšen zgib manj stabilen, kot tisti pri mesojedih, je veliko bolj gibljiv in omogoča kompleksno premikanje čeljusti, ki je potrebno za žvečenje rastlinske hrane. Poleg tega takšen zgib omogoča, da se – ko se usta zaprejo - spodnji in zgornji zobje pod licem združijo po vsej dolžini čeljusti hkrati, tako da se ob tem tvori ugriz na vsej ploskvi. (Takšen zgib je tako zelo pomemben za rastlinojede živali, da strokovnjaki verjamejo, da je pri različnih vrstah sesalcev evolviral najmanj petnajstkrat.) Naklon spodnje čeljusti je povečan, kar omogoča širši prostor za pritrditev zelo dobro razvitih notranjih in zunanjih žvekalnih mišic (to so glavne mišice, ki sodelujejo pri prežvekovanju rastlinojedih živali). Senčna mišica (temporalis) je majhna in omejenega pomena. Žvekalne mišice zadržujejo spodnjo čeljust v fračastem položaju in jo zibljejo v horizontalni smeri. Zato se spodnja čeljust rastlinojedih sesalce
|
|
|
|