|
malaana -> RE: Ko ostaneš sama med nosečnostjo... (10.11.2008 22:14:48)
|
Pozdravljena,
ko sem brala tvoje sporočilo, sem se sama videla v njem, le da se je meni zgodilo podobno sedaj po porodu. Prav začutila sem tvojo stisko in vem, kako ti je pri srcu. Zavedaj se, da imaš v sebi najlepše in najdragocenejše darilo, ki ti ga je dalo življenje in sama misel na to te naj potolaži in razveseli. Moja pupa bo stara štiri mesece in pred nekaj tedni naju je najin očka zapustil zaradi druge ženske, ki je poročena cele tri mesece in ima že sina, starega pet let. Z izgovorom, da je spoznal ljubezen svojega življenja in da se zaradi nje splača riskirati in zavreči vse to, kar je imel do sedaj. Odšel je z izgovorom, češ, da se je do sedaj oziral na vse nas, zdaj se pa več ne bo in bo gledal nase.
Bila sem tako šokirana in obupana, ker sem bila dejansko čisto sama v vsem. Pa sem se pobrala, ker sem spoznala, da niti malo ni vreden naju dve in sedaj sem najsrečnejša, saj imam nekaj, kar on ne bo nikoli mogel imeti, ne na tak način kot jaz. In njega boli, da nima male poleg sebe, joče mi po telefonu, ko se pogovarjava o njej. Spomnim se, da je bilo še nekaj tednov po porodu vse ok, potem pa je začel prihajati domov pozno večer, prav dobival se je z njo in mi ni nič skrival. Dejansko je čakal, da ga naženem. Do sedaj sploh nisem mogla verjeti, da obstaja takšna krutost na tem svetu, da nekdo samo tako zapusti svojega otroka, ker mu je zmešala glavo druga.
In sedaj spoznavam, da je celi svet obrnjeni na glavo, da je vse okrog samo varanje in podobne stvari. Grozno, ej. In kar je še najbolj grozno v vsej tej situaciji. Ta njegova mu je dala ultimat - če boš z mano, se ne poročim, če se pa odločiš za njo, pa se bom. In se je odločil za naju, ona se je poročila. Potem pa iznenada sprememba, češ, premislil sem si, z njo bom. In kaj ga je privedlo do tega. Ta del je najhujši od vsega tega in tu se kaže njuna podlost in krutost. Njen mož je tik pred njuno poroko iznenada zelo hudo zbolel in se sedaj bori za svoje življenje, že nekaj časa leži v kliničnem centru. In ker je zelo zelo hudo z njim, imata ta dva upanje, da bosta čez nekaj časa zaživela skupaj. Vse sta že splanirala, kako bo naprej, ona mu je celo napisala v sms-su, da sta vsak dan bližje skupni sreči in skupnemu življenju. Sedaj se dobivata vsak dan, ona še naprej igra dobro in zvesto ženo, možu in ostalim barava oči. Ga obiskuje v bolnici, čez dan, ko je dosti dosti kilometrov vstran od Lj, pa je z mojim bivšim, veselo sta zaljubjena, imata se rada.
Skratka, meni gre ob vsem tem na bruhanje. Ma ej, a se vam ne zdi, da je vse to grdo, podlo in kruto do mene in moje hčerkice in do njenega moža??? Vsa ta leta sem živela s človekom, s katerim sva skupaj načrtovala prihodnost, imela sanje in želje in kar naenkrat se ti zruši vse svet, ko ti prizna, da te je varal in da nisi to, kar je iskal in da je našel to, kar ga osrečuje, ga dela norega. Dejansko se obnaša kot kakšen pubertetnik, noro zaljubljeni petnajstletnik.
Včeraj mi je priznal, da mu je žal, da naju je zapustil in da je vse to z njegovo ljubico odšlo predaleč. In da nikdar ni pričakoval, da bo on naredil kaj takega. Vedno je bil zgrožen, ko so njegovi sodelavci varali svoje žene, prav obsojal jih je. Zdaj pa sam počne še dosti hujše stvari.
A mi ne pride več do živega, nobeno opravičilo, nobena stvar pri meni več ne zaleže, ker me je tako grdo izdal in uničil vso zaupanje, ki sem ga imela v njega. Naj joče še naprej in naj se tolče po glavi, . .to kar si je skuhal, naj sam poje. Rekel mi je še, da se zaveda, da bo mogoče ostal sam, tudi brez nje, brez naju je že in da se mu bo ob vsem tem zmešalo. Meni bi se tudi, če bi naredila vse to, kar sta onadva.
Meni daje moj mali sonček vso energijo in voljo ter smisel do življenja in samo zaradi nje, se držim tako dobro kot se. Prijateljice me občudujejo, da sem ob vsem tem še naprej trdna in močna oseba. Kako naj nebi bila, če pa imam tako zlato hčerkico, da je vredna vsega najboljšega in se bom trudila, da ji bom tudi dala vse, kar bo potrebovala.
Zavedaj se, da mu bo enkrat zelo zelo žal in da bo takrat prepozno za vse. V tebi raste majhno bitjece, ki potrebuje vso tvojo ljubezen in toplino. Vem, da je hudo, ko se ti zgodi nekaj takega in bo bolelo še precej časa. Mogoče si boš pa enega dne rekla, hvala bodu, da je prišlo do tega. . Začetek je najbolj boleč, a z vsakim dnem bo bolšje, verjemi. Ko boš prvič zagledala in objemala svojega otroka, boš poplačana z največjo ljubeznijo, . .Verjemi, da za dežjem vedno posije sonce in tudi tebi in meni bo. Ker si to zaslužive.
Želim ti, da uživaš v nosečnosti še naprej in veseli se rojstva otroka in ne dovoli, da bi ti vsa ta situacija uničila najdragocenejše trenutke. Bodi srečna, res, ker si z otrokom to zaslužita.
Nočko, Tina
|
|
|
|